Slovenski kardinal bo volil novega papeža

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Splošno / petek, 8. marec 2013 / 06:00

Slovenski kardinal Franc Rode je med 115 kardinali, ki bodo ta mesec volili novega papeža. Z njim smo se pogovarjali o zapuščini dosedanjega papeža Benedikta XVI. in o nalogah novega.

Gospod kardinal, kolikor mi je znano, sta z nekdanjim papežem Benediktom XVI. osebna znanca. Je bil tudi za vas njegov odstop presenečenje?
»Da, bilo je popolno presenečenje, ko je papež Benedikt XVI. 11. februarja, na praznik Lurške Matere Božje in na svetovni dan bolnikov, naznanil svoj odstop kardinalom, zbranim v konzistorialni dvorani. Bilo je tudi boleče presenečenje. Bili smo žalostni, potrti, razočarani. Nekateri so bili objokani. Kot mi je znano, so papežev odstop podobno doživljali tudi številni škofje, duhovniki in verniki po župnijah.«

Sveti sedež je poročal, da je razlog za papežev odstop bolezen. Poznate morda še kakšen drug razlog?
»Nimam razlogov, da ne bi verjel Benediktu XVI., ki je v besedilu odpovedi in tudi kasneje večkrat navedel kot razlog za svoj korak pešanje telesnih in duševnih moči. To je potrdil tudi dekan kardinalskega zbora kardinal Angelo Sodano, ki se je s svetim očetom o njegovi nameri pogovarjal nekaj dni pred tem. Benedikt XVI. mu je dejal, tako kardinal Sodano, da mora biti 'papež zdrav, čvrst, pri moči, da lahko potuje po svetu, sprejema in nagovarja množice, vodi pogovore s škofi, ki prihajajo na obisk ad limina, se udeležuje mednarodnih srečanj mladih in jih navdušuje, skrbno proučuje gradivo za imenovanje škofov itd. Vsega tega jaz ne zmorem več. Prav je torej, da pustim mesto mlajšemu človeku, ki bo vse to zmogel'. Sprašujete me za druge razloge. Časniki so te dni pogosto omenjali tihi spor med kardinalom Angelom Sodanom in državnim tajnikom kardinalom Tarcisiom Bertonejem, kar naj bi hromilo delovanje Svetega sedeža. Predvsem pa naj bi kritike, ki so letele na delo njegovih sodelavcev, papež Benedikt XVI. jemal zelo osebno, kot kritike na svoj račun. To naj bi prispevalo k njegovi odločitvi, ni pa glavni razlog. Koliko je resnice v teh domnevah, težko sodim. Nekaj verjetno že.«

Katere so po vašem mnenju bistvene značilnosti papeževanja Benedikta XVI.? Je nadaljeval delo predhodnika Janeza Pavla II.? Je z njegovim odstopom konec tako imenovane Wojtilove ere?

»Benedikt XVI. je bil nedvomno eden od najbolj bistrih in najbolj izobraženih papežev v zgodovini. Bistrina njegovega duha in njegova obširna teološka in kulturna izobrazba sta se razodevali v vsakem njegovem besedilu, v vsakem govoru. V tem smislu nam je s svojimi nagovori ob sredah, s svojimi okrožnicami in drugimi posegi zapustil tako bogato teološko in duhovno dediščino, da bomo lahko iz nje še dolgo črpali. Mislim, da sta moč in globina Ratzingerjeve besede tisto, kar naprej označuje njegov pontifikat. Ta beseda se je dotaknila vseh kritičnih točk sodobnega sveta. Tako je Benedikt XVI. opozarjal na zmoto relativizma, ki s svojim zanikanjem objektivnih moralnih načel pri posameznikih zamegli področje vrednot, na nevarnost sekularizma, na izgubo svetega, ki Boga odriva na rob življenja in vodi človeka v praktični ateizem. Ves čas je zavzeto branil naravni zakon kot trajno zvezo med moškim in žensko in njuno odprtost za novo življenje ter se zavzemal za človekove pravice, predvsem za pravico do življenja od spočetja do naravne smrti. V prizadevanjih, da v središče postavi človekovo dostojanstvo, je nenehno poudarjal, da gre tu za same temelje naše civilizacije, ki jih z nepremišljeno in nemoralno zakonodajo resno ogrožamo. V vsem tem je nekdanji papež zvesto nadaljeval poudarke, zarisane v času Janeza Pavla II. Ne smemo pozabiti, da sta na področju verskega nauka tesno sodelovala že od leta 1981. Ker so naštete teme temelji krščanske vere in morale, ni pričakovati, da bi to usmeritev prihodnji papež spreminjal.«

Katere bodo glavne naloge novega papeža?
»Cerkev je v svoji dvatisočletni zgodovini vedno ista, a se hkrati nenehno spreminja. Zveni nekoliko protislovno, a ni: v svojem bistvu, v svojem jedru ostaja vedno ista, pa vedno nova in prilagojena slehernemu zgodovinskemu trenutku. Njeno pravilo je obnavljanje zvestobe zapuščini apostolov. To je bilo pravilo II. Vatikanskega koncila, to je bilo pravilo Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. To bo nedvomno tudi pravilo novega papeža. Ne bo torej preloma s preteklostjo, pa tudi ne skleroze in slepe zagledanosti v preživele oblike pastoralnega dela ali struktur.«

Ste med tistimi kardinali, ki imajo pravico voliti novega papeža. Se pred glasovanjem posvetujete, komu boste dali glas, ali pa je glasovanje vaša osebna odločitev? Kdaj bo začetek konklava?

»V času, ko odgovarjam na to vprašanje (sobota, 2. marca), za usklajevanja še ne gre. Tu pa tam se naključno srečam s kakšnim kardinalom in si izmenjava kakšno misel, pobaram po predlogih, ki jih kdo ima, se pozanimam o sposobnostih tega ali onega kardinala, ki bi bil primeren kandidat. Od ponedeljka, 4. marca, bo bistveno drugače, saj se bodo začela splošna zasedanja kardinalov v sinodalni dvorani v Vatikanu. Osebno seveda tudi razmišljam o možnih kandidatih. V mislih že imam enega, toda za dokončno odločitev potrebujem še marsikatero informacijo. Glasovanje je vedno stvar osebne odločitve vsakega posameznega kardinala volivca. Najbrž bo kmalu jasno, kdaj bo začetek konklava. Najbrž bo to kmalu.«