Poskusno uvajanje vajeništva

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / petek, 10. februar 2017 / 07:25

Vajeniško obliko izobraževanja bodo uvajali postopoma, prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir.

Vlada je na dopisni seji sredi januarja sprejela predlog zakona o vajeništvu, ki ga bodo poskusno začeli uvajati v prihodnjem šolskem letu. Po predlogu zakona bo imel vajenec status dijaka, ki se na delovnem mestu usposablja najmanj petdeset in največ šestdeset odstotkov izobraževalnega programa. Prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, program oblikovalec kovin-orodjar se bo v vajeniški obliki lahko izvajal tudi v Šolskem centru Škofja Loka.

"Vsekakor je to nova možnost za mlade, kako priti do poklica," meni direktor Šolskega centra Škofja Loka Martin Pivk, vprašanje pa je, dodaja, ali bodo dijaki in delodajalci to izkoristili. Nekaj delodajalcev z njihovega območja je že izkazalo zanimanje za vključevanje vajencev. "Tisti, ki se bodo odločili za to, bodo morali namreč do prvega septembra z dijaki podpisati pogodbe," je razložil Martin Pivk. Verjame, da bodo delodajalci k temu pristopili resno, saj so v zakonu predvideli varovalke, na podlagi katerih bo možno pogodbo tudi prekiniti. Že na prihajajočih informativnih dnevih bodo učence seznanili z možnostjo, da bodo v programu oblikovalec kovin-orodjar izvajali tudi vajeniško obliko izobraževanja, je pojasnila ravnateljica srednje šole za strojništvo Mojca Šmelcer. "Načrtujemo pa še poseben informativni dan na to temo samo za učence, ki se bodo vpisali v ta program." Prihodnji dijaki se bodo morali v prvi vrsti obrniti na delodajalce, ki bodo izkazali interes za vključevanje vajencev. "Mi smo že opravili določena poizvedovanja pri delodajalcih z našega območja, pri čemer so izkazali potrebe vsaj za polovico enega oddelka, to je okrog šestnajst dijakov," je razložila Mojca Šmelcer. Pri delodajalcu naj bi se vajenci usposabljali najmanj deset tednov v posameznem letniku.

Vključitev v vajeništvo po predlogu zakona ne bo obvezna niti za delodajalce niti za dijake. Delodajalci, ki bodo želeli sodelovati pri izobraževanju in usposabljanju vajencev, bodo razpisali vajeniška delovna mesta, ki jih bodo predhodno verificirale zbornice. Kandidati za vajeniška mesta se bodo lahko prijavili na ta vajeniška mesta, delodajalci pa bodo sami izbrali vajence, s katerimi bodo sklenili vajeniško pogodbo za obdobje šolanja. Med praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcu pripada vajencu vajeniška nagrada, ki bi ob polni prisotnosti vajenca na delovnem mestu v prvem letniku šolanja znašala 250 evrov, v drugem letniku 300 evrov in v tretjem letniku 400 evrov. Vajencu pripada tudi povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, kandidati lahko najdejo na spletni strani ministrstva za izobraževanje, seznam pa sproti dopolnjujejo.

Šole, ki bodo izvajale vajeniško obliko izobraževanja, bodo izvajale tudi običajno šolsko obliko izobraževanja, v sklopu katere se praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih izvaja na podlagi kolektivne ali individualne učne pogodbe. "Obe obliki izobraževanja, tako vajeniška kot šolska, sta si enakovredni in zagotavljata udeležencem povsem enak standard izobrazbe, enako poklicno kvalifikacijo in enako možnost za nadaljevanje izobraževanja," poudarjajo na ministrstvu. Prednost vajeniške oblike pa vidijo v tem, da udeležencu omogoča zgodnejši stik s potencialnim delodajalcem in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero, kar po njihovem povečuje možnosti za zaposlitev po končanem izobraževanju. Obenem bodo imeli v primeru omejitve vpisa prednost pri vpisu v izbrani program kandidati, ki bodo v roku predložili vajeniško pogodbo, to je najkasneje do začetka izbirnega postopka oziroma 19. junija.