Všeč mi je, da sem Petrov mlajši brat

Smučarski skakalec Domen Prevc je pri šestnajstih letih na svoji četrti posamični tekmi med svetovno elito skočil na oder za zmagovalce. »Nič se ni spremenilo. Ne maram biti neka zvezda,« pravi šestnajstletnik iz Dolenje vasi.

Pred smučarskimi skakalci je novoletna turneja, na kateri bo nastopil tudi šestnajstletni Domen Prevc iz Dolenje vasi v Selški dolini. Član SK Triglav Kranj je že tretji iz družine Prevc, ki se je izkazal na tekmah svetovnega pokala. V soboto je bil drugi v Engelbergu v Švici. Poleg tega sta z bratom Petrom spisala zgodovino, saj sta prva brata z dvojno zmago v smučarskih skokih. Nastopil je na šestih tekmah in osvojil drugo, peto, dvakrat osmo in dvanajsto mesto. Poleg tega je bil član ekipe, ki je bila na uvodni tekmi druga. O tem in o marsičem drugem je tekla beseda v najinem pogovoru.

Največkrat je slišati Domen Prevc, najmlajši brat Petra Prevca. Vas to moti?

»Meni je to fino, da imam še Petra, da ne izstopam tako in sem bolj v ozadju. Nimaš nobenih bremen in z lahkoto sproščeno skačeš. Torej, ne samo da me ne moti, mi je celo zelo všeč.«

Sta si podobna?

»Zagotovo sva si v čem podobna, v čem pa različna. Med nama je sedem let razlike, kar se pozna. Nisva ista generacija, tako da sva kar se tega tiče vsak v svojem svetu. Tudi v hotelih po prizoriščih tekem ali treningov ni­sva skupaj v sobi.«

Je imeti za brata tako uspešnega skakalca prednost ali breme?

»Odvisno. Če ti gre do­bro, je to prednost, kadar ti ne gre, pa prej slabost. Še bolj vsi sprašujejo, kaj se dogaja. Kadar nekomu ne gre, ga je treba predvsem pustiti na miru.«

Vaš pogled na dosedanjo sezono? Bili ste prvič na stopničkah, trenutno ste osmi skakalec na svetu, drugi najboljši Slovenec.

»Glede na skoke me ti rezultati presenečajo, ker imam še veliko rezerv. Skoki so dobri, a niso še taki, kot bi lahko bili. Upam, da bom ostal vsaj na tej ravni še naprej.«

Ali to pomeni, da so skoki na treningih še boljši?

»Na treningih so skoki po sistemu toplo-hladno, če se tako izrazim. Odvisno je od treninga do treninga. Danes (torek, op. p.) smo imeli trening v Planici in sem se v prvem skoku, mišljeno dobesedno, skoraj obrnil z mize. Dobro sem se rešil. K sreči se znam po takšnih skokih hitro pobrati. Kar se pa tiče dejstva, da sem trenutno drugi najboljši Slovenec, bi rekel le, da je do konca sezone še daleč in da to še nič ne pomeni.«

Ena izmed vaših izjav je šla nekako tako, da tudi po teh uspehih ne boste postali petelin.

»Res je. Tisti, ki takoj po­stane petelin in se šopiri z uspehi, hitro dol pade.«

Se vam življenje res ni nič spremenilo?

»Nič se ni spremenilo. Vse ostaja enako. Nekateri prijatelji so začeli dojemati drugače, a sem takoj rekel, da je vse tako kot prej. Ko po uspešnem koncu tedna pridem v šolo, me pozdravijo z bučnim aplavzom, potem pa gre dan običajno naprej, kot da se ni nič zgodilo. To mi ustreza. Ne maram biti neka zvezda.«

Kakšen je bil odziv doma?

»Ko sva z očetom sedla v avto, je samo rekel, če smo jih 'uštimali'. O samih skokih se nisva kaj pogovarjala. Skoki so tema za na trening in tekmo, doma se pogovarjamo o drugih stvareh.«

V Engelbergu ste bili z drugim mestom prvič na stopničkah, poleg tega sta s Petrom dosegla dvojno zmago. Kakšni so bili občutki?

»Veliko ljudi me to sprašuje. Stati na stopničkah je bilo nekaj posebnega, po drugi strani pa niti ne. Že velikokrat sem stal na stopničkah, le da je bilo tokrat prvič na tekmi svetovnega pokala. Posebnost je bila tudi ta, da skupaj s Petrom nisva toliko stara kot tretji Noriaki Kasai. Prvih stopničk sem bil seveda vesel, še najbolj vesel sem bil po skoku, čeprav na zunaj morda ni delovalo tako. Poseben občutek je bil poslušati tudi slovensko himno, a igrala je za Petra. Upam, da se bo to še kdaj ponovilo.«

Peter je zmagal z naskokom. Ali analizirate njegove skoke? V čem je boljši?

»Ne analiziram njegovih skokov, ker vsak skače drugače. Tudi tujih skakalcev ne analiziram. Je pa Peter tehnično veliko bolje podkovan od mene, tudi fizično je močnejši, edina prednost, ki jo imam in bi jo poudaril, je konstitucija. Sicer pa je Peter v vseh pogledih boljši od mene.«

Je on vaš vzornik?

»Nimam vzornika. Tudi ko sem bil mlajši, ga nisem imel.«

Kdaj vam je dal zadnjič na­svet?

»Kakšnih nasvetov mi ne daje, pove pa mi kaj o osnovnih stvareh, ki jih je dobro vedeti, ne o samih skokih.«

Ste bili že na začetku skakalne kariere tako uspešni?

»Ko sem začel, sem bil tudi tam okrog dvajsetega mesta, potem je šlo navzgor. Napredek je postopen, ne gre čez noč. Letos sem že poleti zelo dobro skakal tako na treningih kot na tekmah, tako da je bila kar nekako logična po­sledica, da sem bil v ekipi za prve tekme svetovnega pokala. Vse skupaj je plod do­brega treninga čez leta, za kar gre največja zahvala Sandiju Čimžarju in Gorazdu Bertonclju. Imam dobro kondicijsko bazo pa tudi motorično gibljivost, ki je pomembna.«

Pred vami je prvi nastop na novoletni turneji. Kakšna so pričakovanja?

»Glede pričakovanj ne bi nič napovedoval. Upam le, da bom dobro skakal. Všeč mi je, da tudi v šoli ne bom v zaostanku, ker bodo počitnice, tako da bom lahko še bolj miren tudi glede tega. Prvo prizorišče bo Oberstdorf, kjer mi skakalnica ustreza. Je skoraj edina, na kateri sem tehnično odskakal tako kot na manjših. Na njej smo trenirali konec oktobra. Na drugih treh skakalnicah še nisem skakal. Sicer pa še nisem preveč premišljeval o turneji. Od zadnjih tekem se še nisem spočil. Manjka mi nekaj spanca. Poleg tega imam v teh dneh še šolo in treninge. Komaj čakam božič, da bom imel vsaj en dan prosto. Po drugi strani pa sem težko pri miru, tako da mi ni prav težko ob tem pestrem urniku.«

Poleg športa vam veliko časa vzame tudi šola. Sedaj kaj težje usklajujete oboje?

»Sem dijak drugega letnika Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju. Nisem v športnem oddelku, ampak v naravoslovnem, saj mi ta smer bolj ustreza. Prav se mi zdi, da me ne ujčkajo, da moram delati. Trudim se, da naredim čim več sproti. Všeč mi je tudi, da me mami spodbuja in velikokrat pošlje učit. Seveda mi je to po eni strani muka, vsaj pri tisti snovi, ki me ne zanima. Kljub temu, da sedaj mislim, da kakšnega znanja nikoli ne bom potreboval, se zavedam, da nikoli ne veš, kdaj ti potem pride prav.«

V potovalki imate torej tudi stvari za šolo?

»S seboj imam tablico in zvezke. Torba je nekaj težja, a za to se vedno najde prostor.«

December je čas obdarovanj. Ste pisali kakšnemu dobremu možu?

»Pri nas nosi samo Miklavž. Sem mu pisal in je prinesel, ker sem bil priden.«

Kakšne so vaše skakalne želje za 2016?

»Želim si lepih, dolgih in varnih skokov. Še naprej bom normalno treniral, kot sem doslej.«