Okoljska etika in trajnostni razvoj

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. december 2015 / 11:57

»Pojav okoljske zaskrbljenosti ni enoumna in zgolj analitična epizoda sodobnosti. Njeni zapisovalci prihajajo z različnih področij, znanosti in kulture, arhitekture in zdravstva, izobraževanja, medijev in politike ter prava in ekonomije, a doslej niso bili dovolj močni, da bi resneje ogrozili iluzijo o napredku in razvoju. Iluzija o nenehnem napredku in trajni rasti je v sedanjem času poglavitni motor neekološkega in netrajnostnega ravnanja in zato jedro ekološke krize, ki jo povzroča človek. Toda bolj kot neekološka in netrajnostna raba naravnih dobrin bi nas moral skrbeti vpliv te iluzije na medčloveške odnose in družbeno pravičnost. Problem zgodbe, ki si jo pripovedujemo in ki je v bistvu dokaj običajen odziv na zgodbo o dolgem sestopu, ki bi si jo morali pripovedovati, pa si je ne, na neki način zaznamuje celotno obdobje razsvetljenstva, zlasti pa obdobje po drugi svetovni vojni, ali bolje: obdobje po znameniti konferenci v Bretton Woodsu julija 1944, na kateri se je odločalo o obnovi v vojni porušenega sveta, ali še bolje: o prevladi ameriškega pogleda na svet. To zgodbo si je zahodni svet intenzivno pripovedoval do začetka sedemdesetih let 20. stoletja, ko se je model izkazal za del problema in ne rešitve. Ugotovitev se glasi približno takole: Ne moreš rasti, če rast povzroča krizo …« (Str. 11)

Decembra 2015 je bila v Parizu velika podnebna konferenca, sodelovalo je kar 195 držav. Slišali smo številne razprave, ki so izpostavile predvsem konkretne probleme in možne ukrepe. Tu pa ponujamo v branje knjigo, ki te reči osvetli in razloži na ravni etike kot filozofske discipline in v luči spoznanja, da moramo spremeniti brettonwoodsko paradigmo razvoja. Napisal jo je gorenjski rojak dr. Anton Mlinar, teolog in filozof, rojen 1952 Žireh, živi v Kamniku. Gornje besede so le za uvod, sledijo bogate in včasih zahtevne razlage. Avtorjev kolega dr. Tomaž Grušovnik, tudi sam okoljski filozof, je v recenziji zapisal: »Knjiga Okoljska etika in trajnostni razvoj nam poleg avtorjevih lastnih izpeljav predstavi še koncizno zgodovino te discipline in osnovne pojme, ki se v njej pojavljajo, loteva pa se tudi premisleka in analize vseh ključnih dokumentov in družbenopolitičnih dogodkov, povezanih z okoljem. Že zaradi tega lahko rečemo, da Mlinarjevo delo predstavlja referenčno besedilo s tega področja v slovenskem prostoru.« Tone je moj sošolec iz žirovske osnovne šole, zato njegovo delo še posebej priporočam.