Cerar jezen na Brgleza

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 10. februar 2017 / 13:33

Spor med predsednikoma vlade in državnega zbora Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom, ki ga Cerar podi z mesta podpredsednika stranke SMC, skrbi celotno koalicijo.

Napetosti med Cerarjem in Brglezom

V največji koalicijski stranki SMC v zadnjem tednu vlada napeto stanje, saj je predsednik stranke in vlade Miro Cerar zahteval, da predsednik državnega zbora Milan Brglez zaradi odkritega nasprotovanja noveli zakona o tujcih odstopi s položaja podpredsednika stranke. Brglez, ki odstopiti ne namerava, je sicer napovedal, da sta s Cerarjem dogovorjena, da se o tej temi ta teden pogovorita, kar pa se do včeraj ni zgodilo, če izvzamemo srečanje na torkovi osrednji proslavi ob kulturnem prazniku, ko sta se sicer rokovala in na kratko pozdravila, a je vse skupaj delovalo bolj kot predstava za medije. Po proslavi sta namreč oba takoj zapustila Cankarjev dom. Medtem ju v koalicijskih partnericah pozivajo, naj čim prej zgladita nastali spor in tako zagotovita stabilno delovanje vlade, koalicije in s tem države.

Cerar o jadranski poti, o kateri nihče nič ne ve

Premier Miro Cerar je v petek na neuradnem srečanju voditeljev držav Evropske unije ali njihovih vlad na Malti presenetil z izjavo, da se vzpostavlja nova migracijska pot, ki naj bi po Jadranu vodila v hrvaško Istro in naprej v Slovenijo. Tej izjavi se sicer čudijo vsi. Hrvaški premier Andrej Plenković je v odzivu pojasnil, da z obstojem t. i. jadranske poti ni seznanjen, o njej pa menda ne vedo ničesar niti hrvaški niti slovenski varnostni organi. Šefa Cerarja je vsaj delno podprl slovenski zunanji minister Karl Erjavec z razlago, da sicer (še) ne gre za novo množično migracijsko pot, vendar pa policija opaža, da organiziran kriminal išče poti za tihotapljenje ljudi tudi prek Istre. Predsednik Borut Pahor pa je po drugi strani dejal, da gre v teh primerih le za individualne ali kolektivne prebežnike in da je njihovo število v primerjavi s številkami iz lanskega begunskega vala za zdaj zanemarljivo. V luči reševanja migracijskega vprašanja, zaradi katerega je Evropska komisija dokončno potrdila tudi trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah EU, tudi na slovensko-avstrijski meji, so se na Dunaju v sredo sestali notranji in obrambni ministri držav ob zahodnobalkanski migracijski poti. Sklenili so, da do aprila pripravijo akcijski načrt za primer novega migrantskega vala, s katerim nameravajo zapreti vse vrzeli na poti iz Grčije do Avstrije in Nemčije.

Tožba zoper avstrijski Verbund

Mariborsko okrožno sodišče je ta teden začelo obravnavati tožbo Mestne občine Maribor proti avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na Dravi Verbund, od katerega terja 650.000 evrov zaradi škode, ki naj bi jo družba povzročila z nenadnim izpustom prevelikih količin vode iz akumulacijskih jezer ob poplavah novembra 2012. Gre za prvo od več kot sto odškodninskih tožb, ki so jih proti Verbundu pred slovenskimi sodišči vložili prizadeti v poplavah, ki skupaj terjajo okoli 103 milijone evrov odškodnine. Podobne tožbe zoper avstrijsko državno podjetje Verbund so sicer vložili tudi v Avstriji.

Ustavno sodišče zavrglo tožbo CSD Velenje

Ustavno sodišče je zavrglo tožbo Centra za socialno delo Velenje v primeru dveh dečkov, ki so ju 30. marca lani odvzeli starima staršema in ju namestili v rejniško družino. CSD se je pritožil na sodbo vrhovnega sodišča iz oktobra lani, ki je ugotovilo, da je bil odvzem nezakonit in da so bile njuni babici, pri kateri sta pred tem živela, kršene ustavne pravice. Ustavno sodišče je sedaj presodilo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba, zato vsebinsko sploh ni odločalo, niti o predlogu babičinega odvetnika Velimirja Cugmasa, naj sodišče odpravi ugotovljeno kršitev človekovih pravic do družinskega življenja babice, ki da je vzajemna in velja tudi za vnuka. Cugmas je zato že vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Dečka sicer po ugotovitvah strokovnjakov iz vzporednih sodnih postopkov v rejniški družini lepo napredujeta, je razložila odvetnica CSD Velenje Simona Marko.

Obseg posojil gospodinjstev narašča

Medtem ko so se po podatkih Banke Slovenije obveznosti slovenskih podjetij v enem letu zmanjšale za 2,1 milijarde evrov na 78,3 milijarde evrov konec lanskega tretjega četrtletja, pa so se obveznosti gospodinjstev povečale za 139 milijonov evrov in so konec lanskega septembra znašale 12,3 milijarde evrov. Od tega imajo zaradi najetih posojil za 10,8 milijarde evrov obveznosti. Za 1,7 milijarde evrov so se povečala tudi finančna sredstva gospodinjstev, ki so konec lanskega tretjega četrtletja znašala 39,8 milijarde evrov. Vloge so znašale 17,2 milijarde evrov, od tega jih je bilo 59 odstotkov na vpogled in 95 odstotkov v bankah v Sloveniji.