Krasni novi svet

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 8. februar 2017 / 15:35

Krasni novi svet je roman, ki si ga bodo letošnji maturanti dobro zapomnili, saj bodo s tem znanjem pisali esej in to bo njihova popotnica k zrelostnemu izpitu. O tem romanu se pogovarjajo, razpravljajo, pišejo …

Predstavo na temo Krasnega novega sveta so pripravili tudi dijaki dramsko-gledališke smeri gimnazije v Ljubljani. Tja hodi naša Nika. Sedaj je že drugi letnik in na odru so imeli celo nekaj več prostora in časa. Ker knjige nisem prebrala v celoti, sem vprašala svoje dijake, maturante, naj mi malo razložijo vsebino. Kar vrelo je iz njih, da knjiga sploh ni slaba, da jim je všeč, da so bili na čase pravzaprav besni in jezni, ker vidijo toliko podobnosti z današnjim časom. Alfe zarodki so najpomembnejši. Ti vodijo in diktirajo svetu. Sledijo jim bete, najnižje razviti so epsiloni, divjaki in poročevalci s terena. Sistem, ki nas kalupi, je tukaj. Oplojevanje, ustekleničenje, predestiniranje … Določajo nivo kisika v embrijih, dodelijo jim njihovo delo, status, položaj … Vse skupaj se zdi tako utopično, neresnično, pa sploh ni tako daleč stran … Komu so v družbi namenjena najboljša mesta? Delajte po navodilih, kot od vas pričakujejo, sledite reklamam, saj so namenjene vam, lastno mišljenje ni dovoljeno … Kdor se upira, je izobčenec, divjak. Čutiti pristno in naravno ni moderno, biti drugačen pomeni pokvariti povprečje. In spoštovati zakone narave je nazadnjaško, ko pa nam tehnika nudi vse, celo ljubezen in otroke, tudi iz »steklenic«. Dobro vemo, kakšna dela večinoma opravljajo priseljenci, kakšna bodo namenjena beguncem in zakaj jih tako toplo vabijo medse. Kako je to avtor romana vedel že leta 1932? Takrat je bila knjiga utopija, danes je realnost …

Ko sem spraševala Niko, kako je ona videla predstavo, je govorila le o prizoru, ki ga je odigral njen razred. O celoti se je malo nasmehnila. Še dobro, da sem popoldne še sama malo pobrskala o avtorju in delu. Tako sem letošnjo predstavo razumela bolje kot lanskoletno, kjer so igrali Pesmi štirih. Navdušenje ob misli, da to klasično štirico poznam (Menart, Pavček, Zlobec, Kovič), me je hitro minilo, saj so povzeli nekaj sodobnega. Tako se človek navdušuje nad delom, ki ga nekako ne razume, pa ga pač mora pohvaliti, če v njem nastopa tvoj otrok. Od vsega sem najbolj navdušena nad dejstvom, da predstavo delajo dijaki, ki so ta hip v šolskem procesu. Še vstopnine ni, niti prostovoljnih prispevkov, pa bodo izvedli deset ponovitev. Strokovni predmeti pomenijo oblikovanje glasu in giba, spretnosti s kamero in mikrofonijo, in to je njihovo delo. Torej Krasni novi svet in Alamut bosta letos navdihovala maturante. Zagotovo se bo s knjigo spopadel tudi kdo od staršev. Morda celo babi ali dedi prebereta ali le obnovita nekoč že vedeno in mladini dokažeta, da le nista tako nevedna, kot morda mislijo.