Dogovor v zadnjem hipu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 3. februar 2017 / 17:57

Slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić sta pet minut pred dvanajsto vendarle sklenila sporazum o vprašanju dolga koprskega Cimosa.

Zahteva za odpoklic guvernerja Jazbeca

Včeraj je v Ljubljani potekala slovesnost ob 10. obletnici uvedbe evra v Sloveniji, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ob tej priložnosti pa je Banka Slovenije dala v obtok tudi spominski kovanec za dva evra, na katerem je upodobljenih deset lastovk. Draghi je v Slovenijo prišel na povabilo Banke Slovenije oziroma njenega guvernerja Boštjana Jazbeca, s katerim so nezadovoljni v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), ki je ta teden poslanske skupine v Državnem zboru celo pozvalo, naj sprožijo postopek za njegov odpoklic. Prepričani so, da je Jazbec s svojimi izjavami večkrat zavajal poslance, pri čemer se sklicujejo na dele poročila računskega sodišča iz lanskega novembra o prenosu terjatev iz NLB na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki so pred dnevi prišli v javnost. Iz njih je razvidno, da je ključno vlogo pri prenosu slabih posojil iz NLB na DUTB imela Banka Slovenije, čeprav je ta vseskozi trdila, da je imela le podporno funkcijo, je v sredo na novinarski konferenci dejal MDS Rajko Stankovič. Računsko sodišče je v reviziji uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in s pogodbami med začetkom leta 2013 in 2. septembrom 2016 ugotovilo več nesmotrnosti pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB. V delu poročila, ki je bil sicer za javnost zakrit, zdaj pa sta ga razkrila Televizija Slovenija in časnik Finance, je ugotovilo nesmotrnosti, ki so se nanašale na uvrstitev komitentov na seznam za prenos, način izbora in netransparentnost postopka prenosa itd.

Brez veta na zakon o tujcih

Državni svet v sredo ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o tujcih. Za vložitev veta je glasovalo šestnajst svetnikov, proti pa devetnajst. Prvopodpisani predlagatelj veta Samer Khalil je razložil, da novela po mnenju številnih pravnih strokovnjakov ter nevladnih in medvladnih organizacij nesorazmerno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti pravico do azila, kljub temu pa je večina svetnikov menila, da mora država najprej poskrbeti za varnost svojih državljanov. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v bran zakonski noveli dejala, da mora biti del mednarodne zaščite tudi preprečevanje zlorab in morebitnega zloma azilnega sistema, ki je v primeru masovnih migracij pričakovano dejstvo. Po njenem se ustvarja napačen vtis, da se z zakonom le povečuje represija. Glede domnevne neustavnosti je dejala, da lahko o tem dokončno oceno poda le ustavno sodišče. Večinsko mnenje zagovornikov je bilo, da so človekove pravice tudi človekove pravice slovenskih državljanov, država pa ima dolžnost poskrbeti za lastno varnost. Novela zakona o tujcih predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Za tak ukrep mora glasovati absolutna večina oziroma najmanj 46 poslancev. Sprejmejo ga lahko najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja.

Dogovor o Cimosu

Slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić sta v ponedeljek vendarle uspela še do roka (do 31. januarja) razrešiti vprašanje dolga Cimosa do hrvaške Agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank, kar je bil eden od odložnih pogojev, ki jih je za nakup družbe postavil italijanski sklad Palladio Finanziaria. Ministra sta se dogovorila, da bo terjatve do Cimosa od hrvaške slabe banke odkupila slovenska slaba banka, po kakšni ceni, pa še ni znano. Hrvaška stran naj bi tako odstopila od tožbe, s katero od Cimosa zahteva plačilo terjatve iz 90. let minulega stoletja, ko je pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila, ki ga je zdaj prevzela hrvaška slaba banka. Odstop italijanskega sklada od nakupa Cimosa bi zelo ogrozil prihodnost skupine s skoraj 4400 zaposlenimi, od tega 1600 v Sloveniji in okoli 1200 v hrvaški Istri.

Brglez v Vatikanu tudi o arbitraži

Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je v sredo v okviru delovnega obiska v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom in dekanom kardinalskega zbora, kardinalom Angelom Sodanom. Med drugim so govorili tudi o vprašanju arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, kjer Brglez pričakuje, da bo Vatikan odigral svojo vlogo. »Naše pričakovanje je, da bo Sveti sedež odigral podobno vlogo, kot jo je ob sklenitvi arbitražnega sporazuma, tudi ko bo prišlo do izvrševanja odločitve, ker je treba mednarodne pogodbe in odločitve mednarodnih tribunalov pač spoštovati,« je dejal Brglez, ki pa v Vatikanu ni slišal podrobnejše opredelitve o tem vprašanju.