Anton Remic – kmečki sin, plemič z doktoratom znanosti

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. januar 2017 / 11:51

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (83)

Življenje Antona Remica (Remiz, Remitz), ki se je rodil 16. 1. 1748 na Gmajnici pri Komendi kot tretji sin Jerneja Remica in Marjete Breznik, nam dokazuje, da so nekateri uspešni Slovenci poskrbeli tudi za izobrazbo in življenje nadarjenih mlajših sonarodnjakov. Antonov oče je bil mlinar in kmet, mati pa je bila hči graščinskega upravitelja na Križu.

Leta 1757 je odšel v šolo v Kamnik in kasneje v Ljubljano. S pomočjo Petra Pavla Glavarja je avgusta 1767 odšel na Dunaj študirat pravo. Glavar je svoje premoženje zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi. Kot številnim dijakom je pomagal z denarnimi podporami tudi Antonu Remicu, ki je kasneje kot doktor znanosti in plemič tudi del svoje zapuščine v oporoki namenil za stalnega zdravnika v komendski Glavarjevi bolnišnici. Ob tem je bil nadarjeni Anton Remic, tako kot številni nadarjeni Kranjci, tudi prejemnik štipendije duhovnika Luka Knaflja. Knafljeve štipendije so sicer redno podeljevali vse od njene ustanovitve leta 1676 do razsula Avstro-Ogrske leta 1918. V tem času je prejelo Knafljevo podporo več kot 1200 slovenskih študentov, ki so študirali na dunajski univerzi. Med njimi je bila vsaj tretjina znanih ljudi slovenskega kulturnega in političnega življenja.

Kljub denarnim težavam je Anton Remic leta 1773 na Dunaju doktoriral. Že naslednje leto je na Dunaju izdal svoje inavguralno delo, v katerem se odražajo razsvetljenski pogledi na odnose med državno in cerkveno oblastjo. Remic je na Dunaju poklicno hitro napredoval. Postal je dvorni odvetnik in passauski svetnik. V inavguralni disertaciji je obravnaval upravičenost vladarja do nadzora in odobravanja cerkvenih norm. Zagovarjal je tezo, da vladar to pravico ima in jo lahko uveljavlja tudi s prisilo. Okoli leta 1783 je bil povzdignjen v plemiški stan.

Kljub uspehu na Dunaju ni pozabil na domače in na Komendo. Nečaka je vzel s seboj na Dunaj in ga dal izučiti za mlinarja, bratu pa je pomagal iz dolgov, mu sezidal hišo in mlin, odkupil rojstno hišo od graščinske oblasti. S tem so njegovi postali svobodnjaki.

Remic je zavzetega čebelarja Petra Pavla Glavarja opozoril na tedaj na Dunaju živečega čebelarja Antona Janšo in mu poslal njegovo knjigo o čebeljih rojih. Na sodelovanje z Glavarjem opozarja tudi Remičevo prizadevanje (na Glavarjevo prošnjo) na dunajskem dvoru, sicer neuspešno, za odpravo prepovedi velikonočne in telovske procesije na konjih, ki jo je cesarica Marija Terezija v Komendi prepovedala z odlokom aprila 1777.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Zduši pri Kamniku se je 16. 1. 1880 rodil politik, tudi minister Anton Sušnik. Leta 1921 je skupščini predložil avtonomistični ustavni načrt Jugoslovanskega kluba.

V Solkanu se je 16. 1. 1882 rodil podjetnik Adolf Zavrtanik. V Lesah je odprl tovarno čokolade, iz katere se je razvila tovarna Gorenjka.

Na Gašteju pri Kranju se je 18. 1. 1875 rodil arheolog, etnograf, čebelar in duhovnik, redovnik benediktinec Valter (pri krstu Franc) Schmid (Šmid).

V vasi Mače pri Bistrici v Rožu na Koroškem se je 19. 1. 1801 rodil farmacevt in lekarnar Sebastijan Šavnik. Od 1864 do 1866 ter od 1869 do 1872 je bil župan mesta Kranj.