Predlagajo referendum o denacionalizaciji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sreda, 18. januar 2017 / 19:45

Pobuda stranke Zavezništvo AB za referendum o denacionalizaciji, ki naj bi obstoječi zakon spremenil tako, da naravnih bogastev ne bi več vračali v naravi.

Kranj – Zavezništvo AB namerava v državnem zboru začeti postopek za razpis posvetovalnega referenduma o procesu denacionalizacije, kjer želijo doseči, da se naravna bogastva v postopkih denacionalizacije ne bi več vračala v naravi. Naravna bogastva morajo ostati v lasti države, meni predsednica stranke Alenka Bratušek. Dosedanji zakon namreč določa, da se nepremičnine upravičencem v denacionalizacijskih postopkih vrača v naravi, kadar to ni mogoče, se zagotovi nadomestno nepremičnino ali izplača odškodnino. To bi morali po besedah Bratuškove spremeniti tako, da v primerih naravnih bogastev vračilo nepremičnin v naravi ne bi bilo več mogoče, izplačevali bi le še odškodnina. Naravna bogastva, kot so gozdovi Triglavskega narodnega parka, obala Bohinjskega jezera ali dostop do slapa Savica, morajo namreč ostati v državni lasti, je prepričana Alenka Bratušek. To pa ne pomeni, da bi denacionalizacijski upravičenci ostali praznih rok, ostala bi jim odškodnina. Poleg tega v Zavezništvu vztrajajo tudi pri pobudi, naj se Katoliška cerkev v zameno za škodo, ki so jo bankam povzročila podjetja v njeni lasti, odpove odškodninam zaradi predolgih denacionalizacijskih postopkov.

O spremembi denacionalizacijske zakonodaje naj bi državljane vprašali na referendumu. Če naj bi referendum razpisal državni zbor, je za to potrebnih 46 poslanskih glasov, o čemer bo Bratuškova še iskala soglasja pri vodjih poslanskih skupin.

Na pobudo se je odzvala Katoliška cerkev, kjer menijo, da je njen namen zlorabiti proces denacionalizacije za pridobivanje kratkoročnih političnih koristi, očitajo ji tudi posredno spodbujanje nestrpnosti do Cerkve in katoličanov v Sloveniji. Odškodnine za prepočasno denacionalizacijo so po mnenju Slovenske škofovske konference zakonite in tudi moralno upravičene, češ da je Cerkev priznana družbenokoristna organizacija, saj uporablja svoja sredstva v dobrodelne in vzgojno izobraževalne namene, za obnovo njene sakralne kulturne dediščine in za izvajanje verske dejavnosti. Pobuda je po njihovem škodljiva tudi za javne finance, ker posvetovalni referendum v fazi zaključka denacionalizacije ne more imeti pravnih učinkov, bo pa zaradi stroškov izvedbe za več milijonov evrov prikrajšal državni proračun.