Telo ali avto

Imate avto? Redno skrbite zanj? Kako pa? Ga čistite, perete, peljete na servis, ko je treba? Kakšno gorivo točite v svoj avto? Prvo, ki vam pride pod roko ali točno tisto, ki ga je predpisal proizvajalec? Kaj pa, ko se kaj pokvari? Ko začnejo svetiti razne opozorilne lučke in zvoniti alarmi? Kaj naredite takrat? Ali jih ignorirate, se pretvarjate, da ni nič, mirno peljete dalje? Razmišljate, da bo že nekako? Mogoče bodo celo ugasnile same od sebe? Ali se odzovete na opozorilo in avto peljete k strokovnjaku, da ga pogleda? Verjetno nas gre večina nemudoma do prvega servisa, da pod nujno pogledajo, kaj je narobe. Če tega ne storimo, se namreč lahko pokvari še kaj drugega, potem bo pa dražje pa še brez avta bomo …

Kako skrbite za svoje telo, svoj »avto« za potovanje skozi življenje? Ga čistite in perete, peljete na »servis«, ko je treba? Kakšno hrano uživate? Prvo, ki vam pride pod roko, ali tisto, za katero vam telo sporoča, da je zanj ustrezna in jo lahko »pokuri«?

Kaj pa, ko začne opozarjati, da nekaj ni v redu? Ko začnejo »svetiti« opozorilne lučke? Se tako kot z avtom tudi takoj ustavite in poskušate ugotoviti, kaj se dogaja? Se spočiti, spremeniti ali popraviti, kar delate narobe? Ali opozorilne znake enostavno ignorirate in upate, da ni tako hudo, da bo mogoče minilo samo od sebe?

Običajno veliko bolje in dosledno skrbimo za svoj avto kot za svoje telo. Kot da se nam zdi samo po sebi umevno. Imamo ga in z njim ravnamo, kot pač ravnamo. Pričakovali bi, da bo ravno obratno. Avto konec koncev lahko zamenjamo, kupimo novega, če se pokvari, telo imamo samo eno in ga ne moremo zamenjati. Poskušajmo se »pogovoriti« s svojim telesom kot s prijateljico ali prijateljem.

Vprašajmo ga, kaj mu najbolj odgovarja, kako mu lahko pomagamo k dobremu počutju, kakšna hrana mu najbolj odgovarja, koliko počitka potrebuje, da se zares kvalitetno spočije.

Predvsem pa mu prisluhnimo, ko nam sporoča, da je v stiski, da mu ne gre najbolje, da smo ga »prekurili« oziroma izčrpali. Nahranimo ga s kvalitetnim »gorivom« da bo lažje funkcioniralo.

Koliko časa na dan gledate TV? Pol ure, eno uro, več kot eno uro? Koliko časa na dan namenite svojemu telesu in dobremu počutju? Koliko časa na dan ste sploh pripravljeni nameniti skrbi za svoje telo? Pomembno je, da se zavestno povežete s svojim telesom, ga začutite, se opazujete, se pogovarjate z njim in začelo vam bo odgovarjati. Naše misli so tudi del hrane, tiste energijske, s katero hranimo svoje telo, zato jih skrbno izbirajmo. Povejmo mu, da nam je všeč, zahvalimo se mu, da nas lepo in udobno prevaža skozi življenje.

Preprosti triki

Kako v mrzlih zimskih dneh telesu pomagamo in preprečimo dodatno obremenitev ter energijsko izčrpavanje?

1. Glavo pokrijmo s toplim pokrivalom, saj skozi glavo lahko izgubimo do 30 odstotkov telesne toplote.

2. Poskrbimo za »zimske gume« našega telesa – udobno toplo obuvalo, v katerem nam bo toplo. Na stopalih so energijsko-refleksne cone vseh notranjih organov. Če so naša stopala mrzla, energijsko podhladimo tudi notranje organe.

3. Poskrbimo, da bodo ledvice vedno tople, saj so rezervoar naše življenjske energije.

4. Glava, vrat, ledvice, kolena, gležnji in stopala morajo biti pozimi vedno primerno topli, saj tu izgubljamo največ energije.

Če telo podhladimo, obremenjujemo ledvice, ki ga morajo dodatno segrevati. S tem prekomerno porabljamo svojo življenjsko energijo in izčrpavamo imunski sistem.

Verjamem, da če znamo poskrbeti za svoje jeklene konjičke, smo sposobni poskrbeti tudi zase.

Ko se srečamo na sprehodu po mestu, se vidimo v »zimski opremi«. Naj s telesno zimsko opremo pozimi ne bo več šale, čeprav še ni zdravstvenega zakona, ki bi jo predpisoval! Lahko se pa o-šal-imo in o-kapa-mo, ko bo sneg pa še okepamo. Uspešno »preobuvanje« v zimsko opremo. Naj bo Gorenjska regija najbolj zdravih in vitalnih prebivalcev.