Lov na talente v času epidemije

Šesti Novartisov karierni zajtrk je potekal na spletu in pritegnil okoli tristo strokovnjakov, ki iščejo zaposlitvene priložnosti doma.

Mengeš, Ljubljana – Novartisov karierni zajtrk v začetku leta navadno poteka v mengeški enoti Leka, namenjen pa je preobračanju migracijskih tokov izobraženega kadra in spodbujanju zaposlovanja doma. Vsako leto se ga udeležijo mladi strokovnjaki s farmacevtskega, kemijskega, biotehnološkega ali drugega naravoslovnega področja, ki večinoma delajo ali študirajo v tujini in si želijo vrnitve v Slovenijo ter dela v mednarodnem okolju, kakršnega zagotavlja Novartis.

Zaradi epidemioloških ukrepov je karierni zajtrk minuli torek potekal na spletni platformi Zoom, kar pa je botrovalo tudi rekordni udeležbi, saj je priložnost, da se spoznajo z Lekovimi kadrovniki in drugimi zaposlenimi, izkoristilo okoli tristo strokovnjakov, kar je skoraj toliko, kolikor se jih je dogodka udeležilo na dosedanjih petih dogodkih.

Po uvodnih pozdravnih nagovorih so se udeleženci pobližje spoznali z delovanjem farmacevtske industrije v okviru predavanj in pogovorov na 12 tematskih odrih. Na njih so se lahko seznanili s povsem praktičnimi nasveti ob vrnitvi iz tujine v Slovenijo kot tudi z razvojem in karakterizacijo celičnih linij ali z odgovorom na vprašanje, katere kompetence bodo najpomembnejše za uspešen karierni in osebni razvoj v prihodnje.

V okviru dosedanjih kariernih zajtrkov jim je uspelo privabiti 21 strokovnjakov, ki so v minulih letih postali del Novartisovega mednarodnega okolja. »Poleg teh, ki so že našli mesto v naši ekipi, vzdržujemo stike tudi z drugimi, saj se v visokotehnološkem farmacevtskem podjetju nenehno pojavljajo nove priložnosti za razvoj poklicne poti. Priljubljenost pobude dokazuje, da je reševanje največjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa in iskanje prebojnih znanstvenih inovacij v okolju z močno organizacijsko kulturo privlačna misel tako za tiste, ki živijo v tujini, kot tiste v Sloveniji,« je dodala Iris Slamič, vodja pridobivanja in zaposlovanja talentov v družbi.

Med mladimi strokovnjaki, ki so se odločili za vrnitev iz tujine, je tudi Miha Homšak, ki se je kot raziskovalec zaposlil v razvojnem centru in je odgovoren za kemijsko sintezo novih farmacevtskih učinkovin. »Že med študijem sem se odločil, da se bom po dokončanju doktorske stopnje vrnil v Slovenijo, saj mislim, da so pri nas odlične karierne priložnosti in da je tudi kakovost življenja zelo visoka. Zanimajo me raziskave v farmaciji in delo v mednarodnem kolektivu, zato sem se želel zaposliti v Leku oziroma Novartisu,« je pojasnil Homšak, ki se je s študija v Veliki Britaniji vrnil prav v času epidemije covida-19, a je celoten proces selitve in zaposlitve kljub temu tekel brez težav, čeprav je prag podjetja prvič prestopil šele ob zaposlitvi oktobra lani. Vsa komunikacija, tudi glede izbire kadrov, se je namreč zaradi epidemije preselila na splet.

Koronavirus pa je predrugačil tudi delovne procese v družbi in v veliko večji meri uveljavil digitalne načine komunikacije. »Tradicija dela od doma ima pri nas dolgo zgodovino. Kar nekaj nas je to možnost občasno uporabljalo tudi v preteklosti, zaradi česar smo bili dobro opremljeni. Ob začetku epidemije je hitro od doma začelo delati okoli 1500 zaposlenih,« je povedala dr. Darja Ferčej Temeljotov, vodja strateških programov. Kot je še dodala, njihovo delovanje temelji na zaupanju in sodelovanju, zato posebnih kontrolnih mehanizmov, s katerimi bi preverjali učinkovitost zaposlenih, ki delajo od doma, nimajo.

O tem, da nove razmere silijo tudi v nove načine dela, pa priča tudi tehnologija mešane resničnosti, ki jo uvajajo v delovni proces. S posebnimi očali, ki prepoznavajo osebo, ki jih nosi, njegove roke in okolje, ki ga obdaja, si že lahko pomagajo pri učenju, vizualizaciji različnih struktur v prostoru, že v naslednjih mesecih pa pričakujejo, da bodo z njimi lahko tudi upravljali naprave v laboratorijih.