Danes znajo več kot sto pesmi

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 11. januar 2021 / 21:00

Ženski pevski zbor Kulturnega društva (KD) Bohinj je lani praznoval desetletnico delovanja. Pevkam je še uspelo zaznamovati jubilej s koncertnim dogajanjem, tik preden so v Sloveniji razglasili epidemijo.

Zborovodja in mentorica Ženskega pevskega zbora KD Bohinj je domačinka Cilka Novoselec, vodja oziroma predsednica zbora pa Alenka Ivanuš, ki je bila tudi podpredsednica Kulturnega društva Bohinj.

Novoselčeva pravi, da je zborovodkinja, odkar zbor obstaja. »Z letošnjim letom torej teče enajsto leto,« pove.

Število članstva v zboru se giblje med dvajset in trideset, povprečna starost pevk pa je danes več kot petdeset let.

Preden je Cilka začela mentorstvo v zboru, je že delovala kot kulturni animator v enem izmed društev, kjer se je aktivno ukvarjala z idejo, da bi članom društva ponudili ure petja. Ko je ideja postala realnost, se je hitro izkazala za dobro in vsak dan je bilo več takih, ki jih je sodelovanje na urah petja zanimalo. Nastal je sestav, ki je kasneje dobil svoj prostor pod soncem kot sekcija v Kulturnem društvu Bohinj. »Ker smo bile z vseh koncev Bohinja, smo se tudi poimenovale tako. Dejansko so bile pevke v sestavu iz kar osmih vasi v Bohinju,« pojasni Novoselčeva.

Zbor je najprej prepeval preproste pesmi, potem pa sčasoma prešel tudi na zahtevnejši repertoar.

»Če imaš sestav, ki ga lahko bolj obremeniš, od njega želiš in pričakuješ več,« pravi Cilka in nadaljuje: »Začele smo s preprostimi ljudskimi pesmimi, dobesedno z enoglasjem. Potem smo počasi začele prepevati dvoglasno, nakar sem menila, da bi se lahko vsega skupaj lotile bolj profesionalno.«  Pevke so namreč k zboru pristopile ljubiteljsko, a je Cilka v njih videla več. Tako so se v času, kar pojejo, udeležile dveh celodnevnih zahtevnih glasbenih seminarjev, ki jih je vodil priznani glasbeni delavec Robert Feguš. »Smo se kar veliko naučile,« pripoveduje Cilka.

Najprej je Ženski pevski zbor KD Bohinj redno sodeloval na različnih občinskih in medobčinskih revijah. Zakladnica pesmi, ki jih je zbor obvladal, pa se je počasi večala. »Danes je precej pestra,« se zasmeje Cilka. »Znamo kar 112 pesmi,« doda.

Preprostim ljudskim pesmim so torej sledile zahtevnejše. Nato umetne, dalmatinske, zbor poje tudi partizanske ter nabožne in božične pesmi. »Kakšno opustimo, kakšno dodamo, se naučimo kake zahtevnejše ...« Skratka: nabor pesmi je pester, tako da se pevke lahko odzovejo na tako rekoč vsako povabilo, ki pride iz domače občine ali širše.

Zbor veliko gostuje po Sloveniji, v Bohinju pa dobro sodeluje z Moškim pevskim zborom Franc Urbanc, vokalno skupino Triglavske rož'ce, rogisti, godbo, drugimi društvi, občino pa tudi s cerkvenimi zbori, ki so v Bohinju kar trije. Včasih sodelujejo tudi s kakšnim zborom, ki deluje zunaj občinskih meja.

Novoselčeva še razloži, da se pevke vsako leto odpravijo na kakšen čudovit izlet, ki ga organizira predsednica zbora Alenka Ivanuš.

Sicer so članice lani imele srečo in so jubilej počastile s koncertom – za las jim je uspelo. »Že na začetku smo se odločile, da bomo imele letni koncert vedno na kulturni praznik, in tudi lani nam je uspelo. Posvetile smo ga desetletnici delovanja. Bil je pa to naš zadnji koncert, potem so razglasili epidemijo,« razloži Cilka. Sedaj se že nekaj časa nič ne dogaja, še potoži.

»Dopisujemo si in pogrešamo trenutke, ko smo se družile. Čakamo pač boljše čase, ko bo druženje spet dovoljeno.«