Nezadovoljni s povprečnino

Letos in prihodnje leto bodo povprečnine občinam nekoliko večje kot lani, a še vedno prenizke, opozarjajo predstavniki občin.

Kranj – Prejšnji teden so se med ministrstvom za finance in združenji občin začela pogajanja o prilagoditvi višine povprečnine v letih 2017 in 2018. Ministrstvo se je namreč že lani zavezalo, da bo v primeru dogovora med sindikati javnega sektorja, ki bi privedel do višjih stroškov dela tudi za občine, temu primerno prilagodilo višino povprečnine.

Ministrstvo tako predlaga, da bi povprečnino s prej predvidenih 530 evrov v letošnjem letu povečali za 2,4 evra, za leto 2018 pa za 5,6 evra, pri čemer dopušča možnost, da se o višini še dogovorijo.

S takšnim povečanjem se ne strinjajo predstavniki občin, ki že dlje časa opozarjajo, da zaradi prenizke povprečnine ne morejo izpolnjevati zakonsko določenih nalog, ki jih občinam nalaga država, prav tako se ne morejo lotevati investicij. Združenja občin tako pozivajo vlado, naj se povprečnino za letošnje leto povečajo za 5,6 evra, prihodnje leto pa za 9,1 evra.

Kot podarjajo pri Skupnosti občin Slovenije (SOS), bi povprečnina po izračunih ministrstva za finance lani morala znašati 652,60 evra, dejansko določena pa je bila 522 evrov. »Zaradi tudi v letu 2017 obstoječega zajetnega razkoraka občine ne bodo uspele opraviti vseh nalog, ki bi jih morale, nimajo manevrskega prostora za dodatne 'ugodnosti', ki bi lahko izboljšale socialno sliko občank in občanov, predvsem pa s temi sredstvi ni zagotovljen nikakršen razvoj lokalnih okolij in – če sploh – le najnujnejše vzdrževanje obstoječe javne lokalne infrastrukture,« pravi Jasmina Vidmar, generalna sekretarka pri SOS.

Po mnenju SOS se razkorak, ravno zaradi ukrepov na področju plač, poglablja, saj bodo zaradi tega občine morale letos kriti zvišanje stroškov dela vsem zaposlenim, ne le na občinskih upravah in krajevnih skupnostih, temveč tudi zaposlenim v vrtcih, knjižnicah, kulturnih in turističnih ter drugih zavodih, kjer plače financirajo lokalne skupnosti. Kot opozarja SOS, se zaradi nezadostnega financiranja države poglabljajo težave občin, ki se likvidnostno zadolžujejo, porabljajo lastna sredstva in celo prodajajo deleže v javnih podjetjih in družbah v lasti občin.

Nezadovoljne tudi občine na Gorenjskem

»V primeru MO Kranj bi le ob upoštevanju podatkov za Mestno občino Kranj povprečnina morala znašati blizu sedemsto evrov na prebivalca, na nivoju celotne države pa blizu 650 evrov na prebivalca,« pravijo na kranjski občini. Kljub temu pričakujejo, da se bo razkorak med obveznostmi, ki jih nalaga država, in financiranjem začel zmanjševati in da se »prihranki pri odhodkih državnega proračuna v precejšnjem delu še vedno iščejo v breme občin.«

Podobnega mnenja so tudi v Kamniku, kjer sicer priznavajo, da vsako povečanje sredstev sicer omogoča lažje izpolnjevanje zakonskih obveznosti, ki jih občinam nalaga država, žal pa sredstva iz naslova povečanja povprečnine ne omogočajo Občini Kamnik, da bi se lažje lotevali investicij. Njihove potrebe bi zadovoljila šele povprečnina v višini lani zakonsko določene, ki bi morala znašati 671 evrov. »A je še ta znesek vprašljiv glede na vedno večje zahteve države oziroma na vedno večji obseg nalog, ki jih država nalaga občinam,« dodajajo na kamniški občinski upravi.

S podobnimi težavami se soočajo tudi v eni izmed manjših gorenjskih občin, na Jezerskem. »Glede na to, da smo zelo 'socialna' občina, ki občanom pomaga na različnih področjih (kritje izgub za delovanje vrtca, subvencioniranje položnic za odvajanje in čiščenje odpadne vode, nizki davki in komunalni prispevki …) bi potrebovali konkretno povišanje povprečnine, da bi zadovoljili osnovne potrebe vsaj na področju sociale, otroškega varstva in osnovnih potreb občanov,« pravijo na Jezerskem.

Pogovore o višini povprečnin za letošnje in prihodnje leto bodo občine z ministrstvom nadaljevale v drugi polovici januarja, ko bosta strani soočili natančne izračune, na podlagi katerih so ocenili obseg dodatnih odhodkov občin zaradi ukrepov na področju stroškov dela.