Šteblaj kritičen do ministrstva

Na okrajnem sodišču v Kranju se je nadaljevalo sojenje v primeru nekdanjih vodilnih Žičnic Vogel, zaradi domnevnega ponarejanja listin oziroma preslepitve pri pridobivanju evropskih sredstev.

Kranj – Na zatožno klop okrajnega sodišča v Kranju so minuli četrtek znova sedli nekdanji direktor žičnic Vogel Tomaž Šumi, njegov naslednik Anton Šteblaj in direktor Projektivnega podjetja Kranj Marjan Markič, medtem ko je bil direktor Gorenjske gradbene družbe Branko Žiberna zaradi zdravstvenih težav odsoten. Tožilstvo četverici, v primeru, ki sega v leto 2007, očita ponareditev poslovnih listin oziroma preslepitev ob črpanju evropskih sredstev za štirisedežnici Brunarica in Orlove glave, in sicer naj bi s spremembo datumov na dokumentih o izvedbi gradbenih del, ki naj bi se jih lotili prehitro, to je pred odobritvijo sofinanciranja, preslepili gospodarsko ministrstvo, da so Žičnice Vogel prišle do 1,7 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.

Obtoženi krivdo zavračajo in poudarjajo, da so ravnali po navodilih ministrstva.

Sojenje, za katerega obramba že od vsega začetka vztraja, da je povsem nesmiselno, saj je bil projekt zamenjave žičnic na Voglu nujen, denar pa uporabljen smotrno, poteka že od začetka letošnjega leta in se bo, kot kaže, zavleklo tudi v prihodnje leto, saj je naslednja obravnava razpisana 9. januarja 2017.

Nadaljnja udeležba Žiberne ostaja še odprta, saj je kljub pojasnilom odvetnice o njegovem zdravstvenem stanju, sodnica odsotnost Žiberne ocenila za neopravičeno.

Tokratni narok je bil posvečen dopolnitvi zagovora Antona Šteblaja. Podobno kot ostali obdolženi je opozoril na težave pri razpisu, na vrsto napak in odgovornost gospodarskega ministrstva ter na kratko obdobje, v katerem je gradnja na Voglu zaradi naravovarstvenih pogojev in zime sploh možna.

»Eden od ključnih problemov, ki so se pojavljali pri pridobivanju nepovratnih sredstev, je bilo prepozno objavljanje razpisov s strani gospodarskega ministrstva, na kar smo tudi večkrat opozarjali. Tako je bilo tudi z razpisom leta 2007,« je dejal Šteblaj in dodal, da je bil to prvi problem, ki je ogrožal izvedbo investicije.

Nato se je zapletlo še pri določanju velikosti podjetja, zaradi česar je bilo potrebno dodatno odpiranje ponudb. Projekt so po Šteblajevih besedah ovirali tudi pogoji Zavoda RS za varstvo narave, ki je opredelil, da lahko nadomestna gradnja štirisedežnic zaradi gnezdenja ptic poteka le med 15. avgustom in 1. marcem.

Kasneje se je pri izvedbi pojavila še potreba po dodatnih delih za zagotavljanje varnosti, a so kljub temu investicijo uspešno zaključili v zgolj 128 dneh in še pred novim letom zagnali žičniške naprave. V nasprotnem jim je grozila izguba zimske sezone, ki bi bila lahko lahko pogubna.

Šteblaj pa je izpostavil tudi vrsto drugih »šlamparij« ministrstva za gospodarstvo in tamkajšnjih uslužbencev, tako je ocenil, da so njihove napake projekt zamaknile za 30 dni. Izpostavil je tudi diskriminatorne pogoje do pokrajin, saj bi bil isti projekt, po istem razpisu v drugih regijah točkovan z bistveno več točkami, na ta dejstva pa investitor ni mogel vplivati.