Edvard Erzetič s »prototipom« knjižice aforizmov

Zapišem ga takoj, ko se ga domislim

Edvard Erzetič iz Škofje Loke si kakih šest let zapisuje aforizme, ki bi jih rad izdal v knjižici. Za zdaj je izdal »prototip« v nekaj izvodih pod naslovom Izbruhi, Aforizmi za in proti – bereš na lastno odgovornost.

Po Wikipediji je aforizem (grško aphorismos) zgoščeno, duhovito izražena globoka misel, domislica oziroma resnica. Aforizem je tujka, ki je k nam prišla v rabo v 19. stoletju prevzeta iz nemške besede Aphorismus oziroma latinske aphorismus iz grške besede aphorismos v pomenu kratek stavek, vsebujoč glavno misel. Kot pomembnejše aforiste v Sloveniji navaja Žarka Petana, Bojana Schwentnerja in Evgena Juriča.

Škofja Loka – »Aforizmi so nastajali iz prapotrebe po izkašljevanju, oziroma izbruhanju. Te stvari delujejo na človeka analgentično,« je v knjižici Izbruhi pojasnil avtor, osemdesetletni Bric po rodu, ki je v aktivnem obdobju delal na področju telefonije v kranjski Iskri, danes pa kot upokojenec živi v Škofji Loki. V življenju je počel marsikaj: bil je planinec in planinski vodnik, radioamater, fotoamater, ukvarjal se je z dopisništvom, v preteklosti je pisal tudi za Gorenjski glas. V humorističnem listu Pavliha, ki že dolgo ne izhaja več, je dopisoval v rubriko Smeh v delovni obleki.

Življenje je polno izbruhov

Edvard Erzetič je napisal tudi dve knjigi, med drugim slovar narečnih besed iz svojega rodnega kraja, ki je izšel leta 2007 in ga hranijo pri SAZU v Ljubljani na oddelku za dialektologijo in na Akademiji za slavistiko v Varšavi in Moskvi. Piše tudi zgodbe iz otroštva, zanje se zanima muzej v Novi Gorici.

Aforizem je zgoščeno, duhovito izražena globoka misel, domislica ali resnica. Edvard Erzetič je te kratke zapise občudoval pri znanih piscih, Žarku Petanu, Evgenu Juriču, Zdravku Kaltnekarju. »Ko sam pišem, jih ne posnemam, pač pa skušam biti izviren,« pravi sogovornik. »Življenje je prepolno raznih izbruhov, ki kličejo po zapisu. V človeku se porajajo neštete misli, tudi s paradoksi v nekakšni turbulentni obliki, kar ga obremenjuje in se tega želi znebiti. Delno se tega nemira reši tako, da vse skupaj spravi na papir.« Edvard jih je v knjižici zbral več kot sedemsto, življenje pa mu ves čas ponuja nove in nove. »Ko se ga domisliš, ga moraš takoj sklatiti in zapisati, da se ne izgubi v vsemirju,« se slikovito izrazi o svojih izbruhih, ki jih je spočetka nameraval imenovati še bolj grobo. Pravi, da nič ne olepšuje ali zavija v celofan: kar diši, diši, kar smrdi, pa smrdi – in to je zajel tudi v svoje kratke zapise, med katerimi je največ političnih, nekaj pa tudi iz vsakdanjega življenja in iz (pogosto nezavidljivega) položaja upokojencev.

Bralci naj bodo prizanesljivi

»Aforizme sem dal brati nekaj prijateljem in jih spodbudil, da označijo, kateri od njih so jih najbolj nagovorili,« pravi sogovornik in jih prosi za prizanesljivost, saj kot pravi, v tej stroki ni izučen. »Če se kot bralec najdeš v kakem aforizmu, se raje nasmej, kot pa bi imel čez avtorja kaj povedati,« je v uvodu zapisal Erzetič. Na naslovno stran je umestil tale aforizem: »Moja preteklost je tudi moja lastnina, s katero imam pravico razpolagati.« Nanizajmo jih še nekaj, čeprav je izbor med množico zapisanih na 115 straneh prototipne knjižice težko narediti. Zatorej nekaj naključnih.

Ne zamenjujte upokojenca s pokojnim.

Znanost še ni iznašla formule za zdravo kmečko pamet.

Izvoljeni poslanci so jagodni izbor volitev, le da imajo prevelik procent kisline.

Aforizmi ne prenesejo nobene pocukranosti. So sicer neestetski, toda – realni.

Saj komunizem ni padel! Le spotaknil se je.

Prešuštnik ima – za vsak slučaj – pri sebi zložljivo posteljo.

V prvi petletki po drugi svetovni vojni smo gradili bloke za delavski razred. Danes pa bi nekateri radi imeli prav tam igrišče za golf.

Brez elektronske pošte si v naši družbi – trinajsto prase.

Padanje standarda delavcev je najbolj nevarna padavina na sončni strani Alp.

Domoljubje ni to, da si doma, ker si brezposeln.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / ponedeljek, 16. september 2019 / 14:29

Med gorniškimi vasmi tudi Luče

V mrežo Gorniške vasi za Jezerskim, ki je bilo uradno sprejeto maja lani, vstopajo tudi Luče.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / ponedeljek, 9. avgust 2021 / 23:29

Mali in veliki bratranec

Tolminski Kuk (2085 m n. m.) in Tolminski Migovec (1882 m n. m.) – Greben Bohinjsko-Tolminskih gora. Danes na dva tolminska vrhova, a do tja nas bo čakala precej dolga pot s čudovitimi razgledi in dok...

Zanimivosti / ponedeljek, 9. avgust 2021 / 23:22

Župani na počitnicah: od Podkorena do Dunaja

Kranjski župan je dopustoval na Sardiniji, jeseniški je kolesaril do Dunaja, župan Jezerskega je bil v Podkorenu, bohinjski je bil ob Kolpi, cerkljanski in žirovniški župan pa sta izbrala hrvaško Istr...

Kronika / ponedeljek, 9. avgust 2021 / 23:19

Veter in toča znova povzročila škodo

Kranj – V nedeljo okoli 21. ure se je vremenska fronta z neurjem pomikala južno od Kranja v smeri vzhod–severovzhod. Tako je prešla območja občin Kamnik, Komenda, Kranj, Lukovica in Šenčur. Toča je...

GG Plus / ponedeljek, 9. avgust 2021 / 23:04

Odvetnik

Izostren dunajski pogled na dogajanje v moji ožji domovini mi je ob vrnitvi v Ljubljano odpiral veliko vprašanj. Pa ne samo zaradi mojega poklica, do katerega sem stopal precej premočrtno, temveč p...

Gorenjska / ponedeljek, 9. avgust 2021 / 13:34

V nedeljo potrjenih 46 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V Sloveniji so v nedeljo ob 668 opravljenih PCR testih potrdili 46 okužb z novim koronavirusom. V državi je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) trenutno 1480 akti...