Začeli graditi lesen hotel

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / petek, 23. december 2016 / 15:00

Na Soriški planini v smučarsko sezono, ki jo nameravajo začeti to nedeljo, vstopajo s sodobnejšim sistemom zasneževanja. Nedavno so začeli graditi hotel s tridesetimi ležišči.

Sorica – Smučarsko sezono na Soriški planini zaradi inverzije in previsokih temperatur, ki so ovirale umetno zasneževanje, začenjajo z zamudo, saj so odprtje načrtovali že sredi decembra. Sezono bodo tako začeli to nedeljo, in sicer v okrnjenem obsegu: z otroškimi progami in obratovanjem vlečnice Lucija.

Da bi bili čim manj odvisni od narave, so se letos lotili posodobitve sistema zasneževanja, v kar so vložili 70 tisoč evrov. »Obstoječih šest snežnih topov je premalo. Letos smo izboljšali energetsko infrastrukturo, posodobili sistem v akumulacijskem jezeru, da se akumulira več vode in so izgube manjše, uredili strojnice, z večjimi cevmi pa omogočili priklop več topov,« je povedala Polona Golija, nova direktorica Turističnega centra Soriška planina. Oče Franc Golija ji je namreč avgusta zaupal vodenje smučišča v družinski lasti.

Letošnja dela so se nanašala predvsem na spodnji del smučišča, načrtujejo pa tudi širitev sistema zasneževanja do zgornjih prog, do vrha Slatnika in Lajnarja. Investicijo bodo nadaljevali v prihodnjih dveh letih, ocenjujejo pa, da bo potrebnih vsaj še 70 tisoč evrov. »Sistem bo nato omogočal sočasni priklop desetih snežnih topov, ob primernih temperaturah bi se dalo dvakrat, trikrat hitreje zasnežiti smučišče kot sedaj, in sicer skoraj v celoti,« je napovedala Polona Golija.

»Na zgornjih progah sicer veter pogosto spiha sneg, tako da bomo morali še spremljati to problematiko in razmisliti o smiselnosti umetnega zasneževanja na tem delu, saj je to velik strošek. Najprej se bomo usmerili v našo ciljno skupino – družine – ter uredili otroške in lažje proge,« je pojasnila Golijeva in pristavila, da bi jim prišel prav še kakšen snežni top, kmalu pa bodo morali zamenjati tudi iztrošene teptalce snega.

Na Soriški planini v povprečni sezoni naštejejo 30 tisoč smučarjev, zadnji dve sezoni pa sta bili po besedah direktorice katastrofalni. Lani jim je denimo zaradi ekstremnih vremenskih razmer vse proge uspelo odpreti šele 11. februarja ter so tako polno obratovali le mesec in pol, obiskalo pa jih je 15 tisoč smučarjev.

Golijeva se zaveda, da samo z zimsko sezono ne bodo mogli poslovati pozitivno, zato se trudijo, da bi Soriška planina postala destinacija, ki je atraktivna vse leto. »Bolj aktivno smo začeli delati na promociji in organizaciji dogodkov, poleg tega pa vlagamo v gostinske in nastanitvene objekte, ki omogočajo drug profil gostov v bolj 'mrtvih' mesecih.« Nedavno so tako tik ob parkirišču na Soriški planini začeli graditi lesen hotel z desetimi nadstandardnimi sobami oz. 30 ležišči, ki naj bi stal pol milijona evrov. Odpreti ga nameravajo pred naslednjo zimsko sezono. »Skupaj z Brunarico na Soriški planini in Gostiščem Macesen v Sorici bomo tako nudili 110 prenočišč. Menim pa, da zna biti novi hotel še bolj zanimiv v poletni sezoni, ko imamo veliko kolesarjev pa tudi tranzita iz Bohinja proti Primorski. Letos poleti smo imeli nekaj koncev tedna povsem zasedene kapacitete in smo morali goste pošiljati naprej,« je povedala.

Golijeva upa, da se bodo učinki sedanjega dela in naložb, ki jih financira drugo uspešno družinsko podjetje Golijevih Alpmetal iz Selc, pokazali v nekaj letih. »Verjamemo, da nam bo uspelo. Želimo, da se Soriška planina ohranja, da ustvarja delovna mesta za domačine, da se mladi ne bodo odseljevali. Imamo šest redno zaposlenih, v času polnega obratovanja smučišča pa nas je skupaj s sezonskimi in honorarnimi sodelavci dvajset. Vendar pa Soriška planina brez Alpmetala, ki nam tudi pomaga premostiti denarne vrzeli v mesecih brez prilivov, ne bi preživela. Vsekakor moramo čim prej postati samostojni, saj je avtomobilska industrija, na katero je vezan Alpmetal, krut posel. Ves čas so pritiski na cene in dobavitelje, zato tudi oni potrebujejo sredstva za razvoj,« je še dejala Golijeva.