Dobri in slabi župani
Novinarji sicer raje sprašujemo, kot odgovarjamo, kljub temu pa ob različnih priložnostih in od zelo različnih ljudi pogosto dobimo vprašanje, kaj mislimo o našem (ali njihovem) županu. Moj najljubši odgovor je, da imamo oziroma imajo v vsaki občini takšnega župana (ali županjo), kot si ga zaslužijo. Ter seveda takega, kot so ga izvolili.
Mnogim takšen odgovor da misliti, največkrat pa izvem, da tisti, ki postavi vprašanje, sploh ni bil na volitvah. Da ga volitve ne zanimajo, da tisti, ki se ukvarjajo s politiko, večinoma mislijo zgolj nase in predvsem na svoj žep in da so župani zgolj izvrševalci politike svojih strank oziroma podpornikov.
Bolj zanimivo se mi zdi vprašanje, ki ga pogosteje (vsaj ob volitvah) postavljamo novinarji. Radi namreč vprašamo, kakšen župan bi bil dober župan in kaj občani od njega pričakujejo. Odgovori so seveda raznovrstni, navadno pa zelo konkretni. Večina jih namreč pričakuje novo cesto, novo šolo, telovadnico, avtobusno postajo ... Največkrat želijo tudi župana, ki bo znal udariti po mizi in ki bo za občino znal zastaviti dobro besedo na ministrstvih in še kje.
Seveda je vsem všeč še, da je župan priljuden, nasmejan, da kdaj pride v njihovo krajevno skupnost, v njihov klub, na njihov koncert, na njihovo proslavo in da imajo občutek, da je župan eden izmed njih, čeprav z malce pomembnejšo funkcijo, ki si jo je pošteno priboril na volitvah.
Zanimivo je dejstvo, da večina občanov, celo tistih, ki ga niso volili ali niso bili na volitvah, župana tudi spoštuje. Zato ker lahko naredi oziroma vpliva na nekaj več, a je po drugi strani samo človek in dela tudi napake. Napake, ki se (tudi) županom odpuščajo, in napake, ki jih ne bi odpustili nikomur.
Tudi zato je novela zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša možnost odpoklica župana med mandatom, po eni strani logična posledica razmišljanja tistih, ki želijo, da bi bilo moč župana, ki dela slabo, odstaviti že prej kot po štirih letih. Lahko pa je tudi sprenevedanje, saj župana, ki ga izvolijo volivci, kar je za demokracijo logično, smejo odpoklicati zgolj oni.
In da bo demokracija živela, po drugi strani pa se bodo županom vendarle malce tresle hlače, so iznašli takšno novelo zakona, po kateri bo postopek odpoklica župana tako kompliciran in dolgotrajen, da bo v praksi praktično neizvedljiv. In to navkljub temu, da imamo takšnih zakonov že sedaj veliko preveč.