Postopoma bodo odpravili kršitve
Po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje so v prostorski akt občine Bohinj vključili vse omilitvene ukrepe, ob izvedbi katerih bo Biatlonski center na Pokljuki postal sprejemljiv za okolje in naravo, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Rudno polje – »Svetovnega pokala v biatlonu ne bi bilo brez Občine Bohinj,« je odločitev Evropske komisije, da kot uspešno rešen zapre neuradni poizvedovalni postopek v zvezi z gradnjo Biatlonskega centra na Rudnem polju na Pokljuki, komentiral bohinjski župan Franc Kramar. Občina Bohinj je namreč sprejela občinski prostorski načrt, ki vključuje tudi preglednico omilitvenih ukrepov s časovnico in nosilci izvedbe. Na ministrstvu bodo spremljali uresničevanje zahtevanih omilitvenih ukrepov, s katerimi bodo dosegli zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.
Občina Bohinj je v občinskem prostorskem načrtu opredelila številne ukrepe za ustrezno sanacijo območja, je razložila višja svetovalka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Bohinj Darinka Maraž Kikelj. Med drugim bodo območje opremili s tablami in elektronskimi prikazovalniki, ki bodo obiskovalce ozaveščali o pomenu narodnega parka in mirnih območij ter o zmanjšanju hrupa, ki je moteč za divje živali. S tem naj bi tudi preprečili fizični prehod na mirna območja. Predvideli so omejitve pri oglaševanju, uporabi zvočnih naprav, osvetljevanju in helikopterskem prometu na območju biatlonskega centra, pri čemer bodo morali opravljati tudi redne meritve hrupa. Pripravili so še usmeritve pri pripravi tekaških prog ter oblikovanju in vzdrževanju značilne krajine. Poleg rednih meritev hrupa ob prireditvah bo moral upravljavec biatlonskega centra, to je Smučarska zveza Slovenije, zagotoviti zbirna letna poročila monitoringa populacije divjega petelina in gozdnega jereba.
Predvideli pa so tudi nekatere ukrepe v zvezi s spornim vodnim zbiralnikom, ki so se ga že vrsto let trudili legalizirati. V skladu z gradbenim dovoljenjem bi morala namreč prostornina vodnega zbiralnika znašati 1400 kubičnih metrov, dejansko pa so zgradili zbiralnik s prostornino 4400 kubičnih metrov. Ne glede na splošne omejitve v prostorskem načrtu so zdaj omogočili sanacijo obstoječega vodnega zbiralnika največ do obsega, dovoljenega na podlagi veljavnih predpisov. Sanacija vodne akumulacije vključuje preoblikovanje in sonaravno ureditev strme brežine ter zasaditev zgornjega roba z avtohtonimi grmovnicami in rastlinjem. V skladu z varstvenimi zahtevami bo treba ob prenovi sanirati tudi večnamenski centralni objekt biatlonskega centra. Pri rednem vzdrževanju bodo morali najprej poskrbeti za zamenjavo barve fasade in lesenih delov, da bi zagotovili bolj tradicionalen videz, ob večji prenovi pa bo treba fasado preoblikovati na način, da se približa tipološko značilnemu stavbarstvu tega območja.