Bližajo se prazniki

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 21. december 2016 / 21:13

Zdi se, kot da je cel december na glavo obrnjen. Mesta se bleščijo v soju novoletnih lučk in prireditev. Mnogi se odpeljete pogledat praznično Ljubljano. Ljudje se peljejo celo z vlakom, kar se mi zdi še posebej lepo, malo bolj sodobno, trajnostno. Morda tisti dan brez avtomobila v septembru nadomestijo z ogledom praznične Ljubljane.

S prijatelji smo si ogledali adventni Zagreb. Veliko reklame je videti vsepovsod. Spodbudila me je mikavna ponudba vlaka. Cena enosmerne vozovnice v smeri Ljubljana–Zagreb je devet evrov. No, sem si mislila, to pa res ni veliko, če se peljeta dva ali en sam. Mednarodni vlak prihaja iz Münchna. Vse do Zagreba ima le pet postaj, res je elegantno, dve uri in pol, brez iskanja parkirišča, skrbi in zastojev na cesti. Glavna železniška postaja je praktično v središču mesta. Najprej stopiš pred drsališče, ki je bojda največje zimsko drsališče v Evropi. Imajo osrednji del, potem pa je ledena povšina speljana še v krogu, kot bi bil na atletskem stadionu. Slika drsalcev in drsalk nekje v tridesetih letih je spomnila, da so to počeli že davno tega. Opera in okrašen trg te v neprekinjeni koloni pripeljeta na Trg bana Jelačiča, kjer je center vsega. Gneča, gneča in še enkrat gneča. Včasih se vprašam, kaj mi je tega treba, ko vendar ne maram gneče. Nisem mislila, da je tako veliko ljudi. Mimo stojnic se težko prebijaš, pa me vendar zelo zanima, kaj ponujajo. Je kaj domače obrti, kaj pristnega ali je bolj preprodaja? Ponudba me ni navdušila, nič posebnega. Če primerjamo ponudbo naših stojnic, še posebno ob kakšnih srednjeveških dnevih, je ponudba na naših res vrhunska. Izdelki iz lesa, tekstila, volne, mila, zelišča, tudi ponudba hrane pri nas presega klobase in kuhano vino. Imamo vendar še kaj več in kaj drugačnega. Na adventnem sejmu v Ulmu mi je bila najbolj všeč postrežba hrane in pijače v keramičnih skodelicah in krožnikih. Ko vrneš krožnik, dobiš denar nazaj, lahko pa skodelico vzameš za spomin (1 evro stane). Tega južno od Alp še nismo uvedli. Stopili smo do katedrale. Ravno je bila maša in polno ljudi. Je ni stolnice ali navadne cerkve v Sloveniji, kjer bi si v soboto zvečer toliko ljudi želelo približati božjemu duhu. Potem pa skozi tunele na Trg sv. Marka. Mogočno se dviguje cerkev, prekrita s strešniki v obliki hrvaškega in zagrebškega grba. In zraven stavba hrvaške vlade, sabora in zagrebška mestna hiša. Torej, če ga politiki kaj polomijo, se lahko hitro spovejo … Morda jim kaj odleže ali jim je odpuščeno, če to priznajo … Preizkusili smo še kulinarično ponudbo, potem pa smo že morali nazaj proti vlaku.

Nič nam ne bodo pomenili prazniki, če se sami ne bomo potrudili za svoj notranji mir in radost, ki jo lahko prinese novorojeno dete. Če se v meni ne rodi, je vse zaman …