Helena se vrača na Jesenice

Glasbena diva Helena Blagne bo na najdaljšo noč v letu nastopila na rodnih Jesenicah, kjer v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice pripravlja ekskluzivni gala silvestrski koncert. S tem se vrača na domači oder, na katerem je prvič stala kot deklica in že takrat požela dolg aplavz ...

Obljublja odličen koncert z največjimi uspešnicami s pridihom kla­sične pop opere.

Kakšen bo program silvestrskega koncerta na Jesenicah?

»Recimo, da bo to koncert v duhu globalizacije (smeh) ... Danes se žanri mešajo na vse strani in v vse smeri. Pop in klasika sta seveda še vedno ločeni glasbeni zvrsti, ampak včasih je pomembno rušiti meje. Menim, da mi je v času kariere s svojimi sodelovanji in predvsem koncertnimi programi resnično uspelo premakniti meje glasbene izraznosti, zase in za svoje poslušalce. Koncert bo tako nekakšna retrospektiva mojih največjih uspešnic s pridihom klasične pop opere. S tem vedno zaključim svoje koncerte in ker je moja publika poznavalka dobre glasbe, se temu primerno tudi vedno odzove: z ovacijami.«

S kakšnimi občutki sicer prihajate nastopat na rodne Jesenice? Tu ste kot dvanajstletna deklica sploh prvič stali na odru Prvega glasu Gorenjske, kajne?

»Vedno poudarjam, da so zame Jesenice najlepše mesto na svetu, saj so vendar moje, rodne. Na Jesenice me vežejo najlepši spomini na rosno mladost in seveda tudi na svoje prve glasbene uspehe. In res je – tu sem prvič okusila, kaj pomeni dolg, zelooooo dolg aplavz. In od takrat naprej ne spim več mirno ...«

Kakšna so sicer vaša silvestrovanja – najdaljšo noč v letu verjetno po navadi preživite na odru?

»Od svojega šestnajstega leta silvestrovo dočakam na odru. Izjema je bilo edino leto 1998, ko sem rodila sina.«

Za vami je eden lepših koncertov v vaši glasbeni karieri, to je koncert v Operi. Kakšni so občutki zdaj po koncertu?

»To je bil izjemno čuteč in zahteven koncert tako v glasbenem kot tudi v interpretativnem smislu. Publiki sem ponudila tako pop kot klasično izvedbo svojih uspešnic, odlomke iz oper svetovno priznanih skladateljev, kot sta Puccini in Verdi. Skratka, retrospektivo vsega, kar sem bila v preteklosti in kamor bi šla rada v prihodnosti …«

Ali za leto 2017 lahko svojim zvestim oboževalcem obljubite kaj posebnega, nove skladbe, ploščo, koncerte?

»Poleg glasbenega odra sem ves čas aktivna tudi na gledaliških deskah. Leta 2008 sem tako sodelovala v predstavi Bakhantke v režiji Vita Tauferja, glasbo je napisal Saša Lošić, potem sem bila del predstave Najstarejša obrt v Ptujskem gledališču ... Z odlično Zvezdano Mlakar na pomlad naslednje leto startava z novo gledališko predstavo, za katero sem prepričana, da bo uspešnica. Nato me marca ponovno čaka nastop s svetovno priznanim zborom Dunajski dečki v Cankarjevem domu in v SNG Maribor, sledi turneja čez lužo, nov album, koncert v Skopju pa v zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski ... Kar pa se tiče ustvarjanja glasbe in vsega v zvezi z njo, po navadi ne delam prevelikih planov, kajti glasba je čarobnost, je magija, ki pride v trenutku, v navdihu. Ni proizvodnja, temveč stvar srca in je eno najlepših in najčistejših čustev, kar jih človek premore. Način, kako se glasbenik predstavlja publiki, je zelo pomemben. Moje vodilo je bila vedno iskrenost. In tako želim tudi nadaljevati.«