Odeti v umetnine minulih stoletij

Koledar Gimnazije Kranj za prihodnje leto, ki je izšel včeraj, je verjetno eden najtežje pričakovanih gimnazijskih koledarjev doslej. Fotografije za koledar, ki so jih posneli po likovnih delih starih mojstrov, so že na razstavi v šolski knjižnici pritegnile ogromno pozornosti.

Dijaki kranjske gimnazije ob koncu leta vedno v roke dobijo koledar, ki ga izdelajo v šoli, a doslej ni bil preveč priljubljen, je pojasnila Anita Omejec, profesorica umetnostne zgodovine, ki sicer na gimnaziji poučuje nemščino. Pred tremi leti je prevzela tudi projekt šolskega koledarja. »Res pa dosedanji koledarji niso bili nič posebnega,« je priznala. Letos se je odločila to spremeniti in tako je nastal koledar s fotografijami, na katerih so poustvarili likovna dela starih mojstrov. Pri tem je izbrala ikonična dela manj znanih slikarjev, ki jih pri pouku umetnostne zgodovine v srednjih šolah pogosto spregledajo, je pojasnila. Tako ji je na prefinjen način uspelo njihovo umetnost tudi približati dijakom. »Najstarejše delo, mumijski portret neznanega moškega iz Fajuma, in surrealistično podobo moža z zelenim jabolkom loči grobih 1900 let. Nastali portreti, ki bodo z nami šteli dni prihodnjega leta, tako kažejo, kako vseobsegajoča in večna je umetnost,« poudarja Anita Omejec.

Za koledar je izbirala predvsem portrete in slike s čim manj ozadja, da ne bi še dodatno otežila njihovega upodabljanja na fotografijah. V pripravo koledarja je želela vključiti čim več dijakov. Pri iskanju modelov, ki so se nato prelevili v portretirance, so ji bile v veliko pomoč dijakinje drugega letnika Nina Lenaršič, Lara Porenta, Lana Uhan in Nika Teran, ki so pred fotografiranjem poskrbele tudi za ličenje in pričeske. Prepričane so bile, da bodo med devetsto dijaki na šoli že našle dvanajst modelov, ki bi bili v čim večji meri podobni portretirancem. A pri vseh vendarle ni šlo zgolj s sedanjimi dijaki. Zataknilo se je recimo pri modelu, ki bi na sliki Avtoportret v krznenem plašču iz leta 1500 upodobil dolgolasega nemškega slikarja Albrechta Dürerja. »Zato sem se spomnila na našega nekdanjega dijaka Krištofa Brezarja,« je pojasnila Anita Omejec. Za Kofetarico Ivane Kobilce pa jim je uspelo nagovoriti profesorico slovenščine Ano Jesenovec, ki je bila sicer sprva malce zadržana do ideje, da bi jo upodobila na fotografiji. »Potem pa je prišla k meni in mi rekla, da je treba podpreti tak projekt, če smo se ga že lotili,« se posmeje Anita Omejec.

Nekega deževnega popoldneva v začetku novembra so se vsi skupaj zbrali v fotografskem studiu, ki jim ga je velikodušno odstopil fotograf Alex Štokelj. Priskrbeli so si tudi kostume, ki so jim jih posodili v Filmskem studiu Viba filma in Prešernovem gledališču Kranj. Nalogo fotografa je prevzel dijak četrtega letnika Andraž Žnidar, ki po besedah Anite Omejec s fotoaparatom prizadevno spremlja tudi vse dogodke v šoli. »Prvič sem fotografiral v studiu in zame je bila to fenomenalna izkušnja,« je navdušen Andraž Žnidar, ki je pohvalil modele, ker so se vedli zelo profesionalno in so bili pripravljeni sodelovati. Vse delo je opravil povsem samostojno, Alex Štokelj mu je na začetku dal le nekaj nasvetov v zvezi z osvetlitvijo. »Največji izziv mi je namreč predstavljalo na fotografijah doseči enako osvetlitev kot na originalih, saj se slikarji niso ozirali na fizikalne omejitve,« se nasmehne. Pred njegov objektiv se je med drugim postavila dijakinja drugega letnika Naja Metelko, ki je upodobila Dekle z bisernim uhanom Johannesa Vermeerja iz leta 1665. »Zanimivo je bilo biti nekaj trenutkov v središču pozornosti vseh, ki so bili takrat v studiu,« je priznala in dodala, da si je temeljito ogledala sliko, da bi jo čim bolj prepričljivo upodobila, kljub temu pa je bila ob pogledu na fotografijo še sama presenečena, saj ni pričakovala, da bo tako zelo podobna originalu.

Vse nastale fotografije so že konec novembra razstavili v knjižnici Gimnazije Kranj in tako napovedali izid koledarja. »Ne vem, če je bila katera razstava doslej že deležna takega zanimanja,« veseli Anito Omejec. Od včeraj so na voljo tudi koledarji, ki jih je mogoče dobiti v zameno za prostovoljni prispevek v višini desetih evrov. Zbrane prostovoljne prispevke bodo po besedah Anite Omejec v celoti namenili za šolski sklad. In kako se bodo po tako odmevnem koledarju prihodnje leto lotili priprave novega? Anita Omejec se zaveda, da bo letošnjega težko preseči. »Tudi kolegi se šalijo, da bi si to idejo morala pustiti za tik pred upokojitvijo,« se zasmeje. »A prek leta se nam bo zagotovo spet utrnila kakšna zanimiva ideja,« prepričano pristavi.