Okna plod domačega znanja

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 12. december 2016 / 09:26

Za razvoj inovativnega okna Wintherwax, pri katerem so združili termično modifikacijo lesa in njegovo impregnacijo z voski na naravni osnovi, je raziskovalna skupina, v kateri sta sodelovala tudi strokovnjaka iz žirovskega podjetja M Sora, prejela Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju lesarstva.

Žiri – Raziskovalna skupina, v kateri sta poleg strokovnjakov iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in podjetja Silvaprodukt iz Ljubljane sodelovala tudi Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek iz podjetja M Sora, je uspešno združila svoje znanje in novo razviti material v inovativno okno Wintherwax z visoko dodano vrednostjo. Izpeljali so razvoj lesenega okna vse od prve ideje do lansiranja izdelka na trg, so poudarili ob podelitvi Puhovega priznanja.

»Pri razvoju okna so raziskovalci združili dve tehnologiji, in sicer termično modifikacijo lesa in njegovo impregnacijo z voski na naravni osnovi. Termična obdelava znižuje ravnovesno vlažnost lesa, impregnacija lesa z voski pa prodiranje vlage in vode v les,« so zapisali v utemeljitvi priznanja. Za osnovo so uporabili smrekov les. Razvita rešitev naj bi tako omogočala predelavo smrekovine v okolju prijazen izdelek z upanjem, da bo s tem smrekovina v večji meri kot doslej ostajala na predelavi v Sloveniji, s čimer v Sloveniji ostajajo tudi delovna mesta.

Okno iz termično modificiranega lesa z visoko obstojnim premazom iz voska Wintherwax je po besedah Aleša Ugovška plod dolgoletnega dela, ki se je začelo na biotehniški fakulteti in nato nadaljevalo s prenosom znanja najprej v podjetje Silvaprodukt in nato v M Soro. »Razvoj se je končal z oknom, ki je bilo prvič vgrajeno pred dobrim mesecem na objektu v Žireh.« Po besedah Barbare Šubic v zadnjem času veliko govorimo o prenosu znanja iz teorije v prakso, kar se je pri tem oknu tudi dejansko zgodilo, in sicer od prvih temeljnih raziskav pred desetimi leti do industrializacije. Proizvodnja oken naj bi namreč stekla v začetku prihodnjega leta, potem ko bodo v teh dneh v proizvodnjo vpeljali potrebno tehnologijo oziroma novo linijo za voskanje oken.

Nova okna se od klasičnih razlikujejo najprej zaradi termične modifikacije lesa, v njihovem primeru smreke, s čimer se za dvajset odstotkov izboljša toplotna izolativnost lesa, je razložila Barbara Šubic. »To je pomembno zlasti pri nizkoenergetskih ali pasivnih oknih.« Obenem površino zaščitijo z naravnimi voski, ki predstavljajo alternativo oljem. Slednja uporabljajo, kadar želijo imeti naraven videz lesa. »A olja se spirajo in jih je po približno šestih mesecih treba ponovno nanesti, sicer les zelo hitro začne siveti.« Vosek pa nanašajo tako, da površino segrejejo, s čimer vosek prodre v notranjost lesa in tam ostane. Prvi vzorci so pokazali, da je na ta način obstojen kar sedem let. Zato naj bi bil po Ugovškovih besedah alternativa ne samo oljem, ampak tudi barvam, čeprav jih ne bodo nadomestili. »Barve imajo to slabost, da se v primeru poškodbe barvane površine, recimo zaradi toče, lahko poškoduje sloj barve in v les prodre voda, zaradi česar se ne more ustrezno sušiti, kar povzroči razvoj plesni. Pri voskih pa tudi ob poškodbi površine vosek deluje kot »goreteks« material – diha skozi površinski premaz, zato se les ustrezno suši, to pa povišuje življenjsko dobo okna.«

Povpraševanje po novih oknih je že zdaj veliko, je pojasnil Ugovšek in dodal, da so pred mesecem in pol sprožili postopek za zaščito blagovne znamke Wintherwax. Niso pa se odločili za patentiranje materiala, ker bi morali v patentni prijavi razkriti, iz česa je vosek, torej ključne podatke, je dodal Ugovšek.