Anton Tomaž Linhart – najpomembnejši slovenski preroditelj

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 10. december 2016 / 14:10

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (77)

Radovljičan Anton Tomaž Linhart je bil prvi izraziti meščan v slovenski kulturi. Avtor prvih slovenskih komedij Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi se je rodil 11. decembra 1756. Bil je najpomembnejši slovenski preroditelj, svobodomislec in razsvetljenec, ki je pod vplivom prijatelja barona Zoisa gojil izvirno, prirejevalsko in prevodno dramatiko.

Po končani jezuitski gimnaziji v Ljubljani je vstopil kot novinec v samostan v Stični. Po dveh letih ga je zapustil in odšel na Dunaj, kjer je poslušal predavanja o finančnih, policijskih in trgovskih vedah in se zanimal predvsem za gledališče. Po vrnitvi v Ljubljano je bil najprej arhivar pri škofu, kasneje zapisnikar pri kresiji, okrožni šolski komisar in tajnik kranjskega deželnega glavarstva.

Leta 1786 je postal šolski nadzornik v ljubljanskem okrožju. Zavzemal se je predvsem za ustanavljanje šol. Ob tem je imel velike težave, ker so se morale šole in učitelji vzdrževati iz krajevnih virov. Prizadeti so se temu upirali, starši pa niso hoteli plačevati šolnine. Vseeno mu je uspelo v treh letih ustanoviti 27 novih podeželskih šol, medtem, ko jih je bilo pred tem samo devet.

Leta 1788 in 1791 je izdal v nemškem jeziku Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. V slovenščino je bila knjiga prevedena šele čez 190 let. Delo velja za največji idejni dosežek slovenskega preroda. Značilna je Linhartova trditev v predgovoru, da zavzemajo Slovani skoraj polovico Evrope in Azije ter tvorijo najmočnejši del prebivalstva Avstrije, ki bi se morala zato, tako kot Rusija, imenovati slovanska država. Slovence je označil za »znaten rod, ki je branil svojo svobodo pod lastnimi vojvodi zoper mogočne Langobarde, Avare in Franke«.

Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki je priredba Beaumarchaisove satire Veseli dan ali Figarova svatba, je bila tedaj najbolj revolucionarna komedija v svetovni literaturi. Za to so vedeli tudi v Avstriji in ni smela na dunajski oder, smela pa je iziti v knjižni izdaji. Komedija je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato so delo lahko uprizorili šele amaterji v Novem mestu po marčni revoluciji 6. in 9. januarja 1848.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Tržiču se je 5. 12. 1867 rodil književnik, pevec in gledališki igralec Ivan Toporiš. Njegov oče je bil kovač Janez Toporiš, mati pa Terezija, rojena Zupan. Že v dijaških letih se je odlikoval kot pevec in igralec. Na svojih službenih mestih je v društvih pospeševal lepo petje.

Na Spodnjem Jezerskem se je 5. 12. 1901 rodil agronom genetik Janez Zaplotnik. Leta 1928 se je specializiral za selekcijo in žlahtnjenje rastlin na univerzi v Halleju (Nemčija). Preizkušal in odbiral je sorte fižola in drugih vrtnin ter vzgojil več izboljšanih tipov fižola.

V Podbrezjah se je 8. 12. 1848 rodil misijonar Janez Pavlin. Deloval je med Indijanci na več misijonskih postajah, vmes je bil od leta 1877 župnik v Faribaultu.

Na Šmarjetni gori nad Kranjem se je 9. 12. 1871 rodil filozof Ivan Bernik.