Lubadar povzročil naravno nesrečo

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 3. december 2016 / 10:21

Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in župani Zgornje Gorenjske predlagajo vladi, naj množičen izbruh gozdnih škodljivcev in bolezni, ki povzročajo večjo škodo v gozdovih, uvrsti med naravne nesreče.

Bled – Doslej največja gradacija lubadarja v Sloveniji ima značaj resne epidemije, katere posledic se v celoti še ne zavedamo, opozarjajo na blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Poleg uničevanja smrekovih sestojev in s tem neposredne gospodarske škode so posledice prenamnožitve lubadarja tudi gole gozdne površine, ki jih bo treba pogozditi, tudi zaradi nevarnosti erozije in plazenja. »Gre za širši problem, ki zahteva sistemsko reševanje,« je na četrtkovi novinarski konferenci poudaril Andrej Avsenek, vodja blejske enote ZGS.

Avsenek je problematiko pred mesecem dni predstavil tudi na koordinaciji županov Zgornje Gorenjske. Ti so tedaj na predlog zavoda sklenili, da bodo vladi predlagali, naj se množična namnožitev gozdnih škodljivcev in gozdnih bolezni, ki povzročajo večjo škodo v gozdovih, uvrsti med naravne nesreče. Sprememba zakona o odpravi posledic naravnih nesreč naj se izvede po hitrem postopku ter tako omogoči sanacijo v letih 2015 in 2016 od lubadarja poškodovanih gozdov. Predlagajo še, naj se sredstva, ki jih občine prejmejo iz naslova nadomestila uprav­ljanja državnih gozdov namenijo za vzdrževanje gozdnih prometnic, medtem ko zakon sedaj določa, da se namenijo za vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture. Postopek bo v državnem svetu sprožil državni svetnik in direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Stevo Ščavničar.

Kot je v četrtek pojasnila Vida Papler Lampe iz blejske enote ZGS, je na Zgornjem Gorenjskem do sedaj zaradi lubadarja uničenih že 305 tisoč kubičnih metrov lesa oz. 265 tisoč dreves: »Najbolj je prizadeto območje Bohinja, kjer je lubadar letos uničil že 135 tisoč kubičnih metrov smreke. Močneje so prizadeta še vznožja in pobočja Mežakle, Pokljuke, Jelovice in Karavank ter osamelci okoli Bleda. Nekoliko bolje je le v Zgornjesavski dolini in na Pokljuki, vendar se v primerjavi z lani lubadar hitro širi tudi na ta območja.« Las­tnikom gozdov je bilo izdanih 3900 odločb in 200 sklepov o izvršbi, sanacijska sečnja pa je izvedena v količini 260 tisoč kubičnih metrov. Škodo zaradi predčasnega poseka manj vredne hlodovine ocenjujejo na enajst milijonov škode.

Velik problem pri sanaciji po besedah Avseneka predstavlja lastništvo; če je v Sloveniji več kot 460 tisoč lastnikov gozdov, jih je na blejskem gozdnogospodarskem območju okoli 14 tisoč, 30 odstotkov gozdov je v solastništvu. »Z lastništvom je povezana nezainteresiranost, le okoli 25 odstotkov lastnikov še opravijo delo sami. Polovica jih delo zaupa izvajalcem, četrtina pa se sploh ne odzove na prvo našo odločbo. Le še en odstotek lastnikov je ekonomsko odvisen od gozda. To so popolnoma druge dimenzije kot pred 20 in več leti. Tudi davčna politika je nestimulativna, ker ne glede na to, ali v gozdu kaj delaš ali ne, je davek isti,« je Avsenek našteval težave.

Gradacijo pričakujejo še dve leti, saj traja približno štiri leta. Še posebej skrb vzbujajoče so velike gole gozdne površine. Samo letos jih je na Zgornjem Gorenjskem zaradi prenamnožitve lubadarja nastalo 750 hektarov, kar ustreza velikosti petih Blejskih ali dveh Bohinjskih jezer, je ponazorila Papler Lampetova. Posebej so izpostavili primer Dovjega, kjer golo strmo pobočje predstavlja resno erozijsko nevarnost in grožnjo vasi. »Nekatere gole površine se lahko pomladijo same, odvisno od nagibov, lokacij, sosednjih drevesnih vrst, približno tretjino ali četrtino jih bo pa nujno pogozditi in to predstavlja zelo velik problem,« je opozorila in dodala, da bo zaradi razširjenosti lubadarja po Sloveniji za dolgoročno sanacijo potrebno ogromno sredstev.

Na Gorenjskem ima precej gozdov varovalno funkcijo, zato bo pogozditev golih površin nujna. »Posledice so lahko hude, gre za strme, velike terene in tudi za erozijsko občutljive površine,« je dejal Avsenek in pristavil, da je zakon o gozdovih neoperativen, saj določa, da je obnovo dolžan zagotoviti zavod v sodelovanju z lastnikom. »Že pri sami sanaciji in poseku lesa je pripravljena delati samo četrtina lastnikov, kaj bo šele pri obnovi. Ne gre samo za saditev, ampak tudi za nadaljnja negovalna in varstvena dela. Po naših izračunih je strošek obnove okoli 8000 evrov na hektar, se pravi 0,80 centa na kvadratni meter, cena polnega gozda na tržišču pa je 0,65 evra za kvadratni meter. To pomeni, da je obnova mnogo dražja, kot če kupimo odrasel poln gozd na trgu,« je pojasnil. Država bo morala zagotoviti tudi sredstva za obnovo gozdov, a po mnenju Avseneka bo precej večji problem pomanjkanje sadik, »saj je drevesničarstvo v Sloveniji skoraj na dnu«.