Voščene lutke

Najbolj so znamenite tiste, ki jih najdemo v muzejih Madame Tussauds. Vsak muzej ima svoje značilnosti glede na zgodovinske osebe, priljubljene junakinje in junake iz sveta filma, glasbe, gledališča in športa, pri čemer je treba dodati tudi kabinete groze … Nam je najbližje mesto Dunaj, kjer so muzej voščenih lutk odprli 2011, najdemo pa ga v bližini Velikega kolesa. Kdo je pravzaprav bila ta madame Tussaud, kiparka v vosku?

Dva meseca pred njenim rojstvom je v bitki padel njen oče, vojaški poveljnik iz Alzacije. Na svet je prijokala Anna Marie Grosholtz v Strassburgu, poznavalci pa si niso edini, ali je bilo to 1., 7. ali 12. grudna. Pisalo se je leto 1761. Mati se je odselila v Bern in postala gospodinja v hiši zdravnika in oblikovalca voska Philippa Curtiusa. Curtius je bil znan kot sijajen mojster voščene plastike, saj je za lastne potrebe izdeloval voščene telesne organe. Ko se je odselil v Pariz, je kmalu za njim, leta 1767, odšla tja tudi mati Anne Marie. Curtius je kmalu opazil, kako nadarjena je Anne Marie za oblikovanje voska. Stara sedemnajst let je naredila podobo filozofa Voltaira. Postala je učiteljica sestrične Ludvika XV., imela naj bi stanovanje v Versaillesu in v vosku oblikovala številne glave iz kraljeve družine. Po izbruhu francoske revolucije ni bilo več plemiških naročnikov. Morala je delati posmrtne maske glav, ki so padale pod giljotino. Curtius je leta 1794 umrl in ji zapustil zbirko voščenih predmetov, ki jo je dopolnila z lastnimi figurami. Poročila se je z inženirjem Tussaudom, ki pa je bolj pil kot delal, in sinova Joseph in François, rojena 1798 in 1800, sta bila odvisna od materine spretnosti. Iz Anglije je dobila vabilo Paula Philidorja, čarodeja in mojstra za fantazmogorije, ga sprejela in odšla na pot z dveletnim sinom, manjši je ostal pri očetu.

Zaradi Napoleonovih vojn se ni mogla vrniti v Francijo. Triintrideset let je s svojimi lutkami romala po Angliji, Škotski in Irski, dokler s pomočjo obeh sinov leta 1835 v Londonu ni odprla lastnega muzeja. Stara je bila triinsedemdeset let, ko so Londončani drli na Baker Street. Krhka, majhna rjavolaska z železno voljo je dala na ogled tudi voščene glave morilcev in posiljevalcev, skratka srh vzbujajoče vzdušje je neustavljivo privlačilo Angleže. Napisala je svoje spomine in leta 1842 ustvarila zadnjo mojstrovino, samo sebe v naravni velikosti. Leta 1850 je mirno umrla v spanju, potomci pa so nadaljevali njeno delo … Če vas bo zamikalo, da bi delali figure v snegu, se nato lahko ogrejete brez alkohola …

Punč iz mandarin

Za 4 osebe potrebujemo: 2 cimetovi palčki, 2 vrečki šipkovega čaja, 4–6 žlic medu, pol l soka mandarin, 1 ščep cimeta v prahu, krhlje mandarin za okras.

Pol litra vode, ki smo ji dodali cimetovi palčki, zavremo. Vzamemo z ognja in damo v zavretek 2 vrečki čaja. Čez 5 minut vrečki odstranimo in prilijemo mandarinov sok. Še enkrat zavremo in dodamo ščep cimeta v prahu. Malce ohladimo in dodamo med. Punč prelijemo v ognjevzdržne kozarce, okrasimo s krhlji mandarin in ponudimo z domačimi kolački.

Pa dober tek!