Begunci

Videla sem, kako delajo z begunci v Nemčiji. S kolegicami smo bile na šoli v bližini Ulma. Pisali smo nov evropski projekt, ki bo vključeval šole iz Belgije, Nemčije in našo. Zelo rada sodelujem v takšnih projektih, ker se tako na lastne oči prepričam, kakšne so šole v tujini, kako živijo, kako delajo. Vnaprej sem prosila, da bi rada videla delo z begunci. In so nam ga pokazali. Učiteljica teologije, protestantska pastorka, nas je najprej sprejela, nam razložila delo in potem smo se podali v sosednjo stavbo, kjer poteka pouk z begunci. Zelo veliko tovrstnih učiteljev je teologov, takšnih in drugačnih, saj je tamkajšnja skupnost določila, naj se aktivno vključijo v trenutno zelo potrebno delo. Ko smo stopili v stavbo, so učiteljico na hodniku že čakali mladostniki vseh starosti in barv. Navdušeno so jo pozdravljali. Eni so sedeli z nogami na mizi, večinoma so imeli opravka s telefonom, precej deklet je bilo zavitih v rute. V učilnici so bili arabski napisi, dober dan in nasvidenje in seveda zraven tudi nemški in angleški. Najprej so se kar nekaj časa ukvarjali s kocko, ki je potovala od enega do drugega. Na njej so bile napisane osnovne fraze (Kako ti je ime? Koliko si star? Od kod prihajaš? Koliko časa si že tukaj?). Vsak je moral priti na vrsto. Potem so imeli vadnico, kjer so začeli od začetka. Kot neka slikanica, črke in pisava – arabska abeceda je povsem drugačna, izpolnjevali so neki list. Obvezno je po eni šolski uri sledil odmor. »Dijaki« so bili različnih starosti – od 17 do 26 let, prihajali so iz Sirije, Somalije, Maroka, Afganistana, Iraka. Njihova doba bivanja V Nemčiji se je gibala od dva do deset mesecev. Lepo so sedeli v klopeh, dvigovali roko, ko so želeli kaj vprašati, vmes jih je učiteljica tudi mirila. Bili so tolerantni drug do drugega. Nameščeni so bili v begunjskem centru, ki je bil v bližini šole. Drugo uro so se igrali spomin. Posamezen predmet so poimenovali po nemško, členi so jim delali precej preglavic, druga skupina se je igrala Jengo. Njihova sposobnost koncentracije je pač takšna, da po eni uri potrebujejo razvedrilno uro. Dobili so še domačo nalogo in počasi smo se poslovili. Obvezno smo se slikali, narisala sem, kje je Slovenija, in potem so odšli. Kaj bodo delali popoldne? Morda naloge, ostali niti ne upajo vprašati. Upamo, da naslednji dan zopet pridejo. Ob koncu »tečaja« bodo imeli preizkus znanja nemščine. Če bo njihovo znanje na nivoju A1 in A2, jih bodo usmerili v nadaljnje izobraževanje. Mnogi nimajo urejenega statusa. Tisti, ki so prišli z vojnih območij, bodo že lahko ostali, iz Maroka ali Afganistana se bodo verjetno morali vrniti domov. Prvi vtis, ki me je spreletel, je bil: dragi Nemci, ali je lažje integrirati in »uvažati« tujce kot imeti lastne otroke?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / torek, 29. november 2016 / 12:02

Advent v steklu tudi dobrodelen

Šenčur – Konec tedna je bila v dvorani krajevnega doma v Šenčurju razstava Advent v steklu, ki ga je v sodelovanju s Turističnim društvom pripravil Marjan Česen. To je njegova deveta razstava, prvo...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:35

Takšne in drugačne zimske radosti

Po zimske užitke tudi na drsališča, a le če so varna in dobro očiščena. Da se drsalne dogodivščine ne bi končale s trdim padcem na zadnjo plat, poskrbijo tudi prostovoljci, ki drsalne površine redn...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:33

Otroci in mladostniki, prezrti in pozabljeni žalovalci

Slovensko društvo Hospic je že pred dobrimi dvajsetimi leti začelo izvajati tudi program za žalujoče otroke in mladostnike, v okviru katerega med drugim organizirajo tabore Levjesrčni za mlade žaloval...

Kranj / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:21

Bolno vrbo zamenjali z brezo

Kranj – Vrbe ni več, zdaj tam raste breza, bi za potrebe tega članka lahko parafrazirali znamenito izjavo pokojnega Jožeta Pučnika. Pred časom so namreč pred Prešernovim gledališčem v Kranju odstra...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:19

Leto 2022 si bomo zapomnili po ...

Po čem si bomo zapomnili leto 2022, kaj si želimo v naslednjem letu in kako bomo praznovali?

Kultura / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:15

Iz srca in za ljudi

Te dni je izšel glasbeni prvenec Kvinteta Vintgar, ki mu naslov daje okolje, iz katerega pevska zasedba izhaja, v prvi vrsti pa ga določa glasba, ki nam jo pet ubranih pevcev daje v poslušanje.