Brigita Požegar Mulej v Veliki Naravi / Foto: Melita Ažman

Narava v njenem bistvu

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja Brigita Požegar Mulej.

Kranj – V petek so v društveni galeriji v Kranju odprli razstavo del akademske slikarke Brigite Požegar Mulej z naslovom Velika Narava. Gre za cikličen sklop slikarkinih del, v katerem ta naravo z veliko začetnico pojmuje kot prostor neskončnih, nepredvidljivih naključij, podob in asociacij, posegajočih v človeški prostor, hkrati pa je ta del nečesa, kar ni plod človeških rok. Ta pa ji kroji usodo, jo vidi, čuti, želi razumeti njeno bistvo in jo beleži ter na ta način tudi ohranja. Narava ni samo velika, je tudi osupljiva, še večji pa je njen vpliv na posameznika. Narava je glavna inspiracija umetniško-raziskovalne poti Požegar Mulejeve. »Na slikah nastopa v podobi pokrajin, detajlov ali izsekov, ki jo omrežijo in katerim v svojem prenosu na platno vdihne življenje. Dela, nastajajoča v ateljeju, se navezujejo na njeno okolje. Na platnu se meša vidna, interpretirana in podzavestna narava. Osrednji problem, ki se mu posveča s študijskim pristopom, ji ne dovoljuje hitrega zaključka. Tako na enodimenzionalni površini slika točno določene podobe, ki so kot skrivnosti, na meji med oprijemljivim in nakazanim, med kaosom in redom,« je o avtorici zapisala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Razstavljena olja izpod slikarkinega čopiča nastajajo kot neke zaključene celote, saj ji zaradi same oljne tehnike dopuščajo, da jih razvija in nadgrajuje do točke, ko v njih najde svoje zadoščenje.

»Slikarka predstavlja tudi avtoportretni akt, ki ga lahko vidimo kot neko krhkost in odmaknjenost od vsega nenaravnega, motečega ter kot vrnitev k bistvu, medtem ko volk predstavlja moč, divjino in nedotaknjenost,« še dodaja Ažmanova. Brigita Požegar Mulej živi in ustvarja na Lancovem, želi ostati zvesta klasični sliki, a se hkrati že odmika od nje. V ciklu Velika Narava je tako prikazala več različnih pristopov k isti motiviki in predstavila problematiko prostora, ki pa vsekakor nosi v sebi tudi simbolno zavestno ali podzavestno noto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. november 2009 / 07:00

Pripravili Moj svet udobja

Telemach s prenovo blagovne znamke prinaša v domove naročnikov še več televizijskih programov in še hitrejši internet pod sloganom Moj svet udobja.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:29

Sloveniji spet dve

Ta naša Slovenija je pa res razdvojena. Na Prešernov dan 2013 se je to pokazalo v politiki, v množičnih zborovanjih na ljubljanskih ulicah in trgih. Najprej je na Kongresnem trgu že dopold...

Kranj / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:13

Zahtevajo odpoklic Ogrinove

Zaposleni v Gorenjskem muzeju so prepričani, da sedanja direktorica Marija Ogrin svojega dela ne opravlja, kot je treba, zato ustanovitelja, Mestno občino Kranj, pozivajo, naj jo odpokliče.

GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:12

Ljudje smo utrujeni od delitev in sovraštva

Frančiškanski pater Bogdan Knavs, rojen v Mošnjah na Gorenjskem, je oktobra lani na Sveti Gori daroval mašo za padle partizane, talce, internirance in žrtve vojne. To je tisti pater, ki je v finančni...

GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:10

Umetnost sebi in za druge

Dan po podelitvi nagrad v Cankarjevem domu so se ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovi nagrajenci zvečer v Prešernovem gledališču predstavili kranjskim ljubiteljem umetnosti in ustvarjalcem v ku...

GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:05

K zastopniku tudi zaradi staleža?

»Zadeve skušam reševati kolikor se da hitro in sproti, seveda pa ni vse odvisno od mene,« je povedal Avgust Rebič, zastopnik za pacientove pravice na Gorenjskem. Zdravstvene ustanove na Gorenjskem se...