Brigita Požegar Mulej v Veliki Naravi / Foto: Melita Ažman

Narava v njenem bistvu

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja Brigita Požegar Mulej.

Kranj – V petek so v društveni galeriji v Kranju odprli razstavo del akademske slikarke Brigite Požegar Mulej z naslovom Velika Narava. Gre za cikličen sklop slikarkinih del, v katerem ta naravo z veliko začetnico pojmuje kot prostor neskončnih, nepredvidljivih naključij, podob in asociacij, posegajočih v človeški prostor, hkrati pa je ta del nečesa, kar ni plod človeških rok. Ta pa ji kroji usodo, jo vidi, čuti, želi razumeti njeno bistvo in jo beleži ter na ta način tudi ohranja. Narava ni samo velika, je tudi osupljiva, še večji pa je njen vpliv na posameznika. Narava je glavna inspiracija umetniško-raziskovalne poti Požegar Mulejeve. »Na slikah nastopa v podobi pokrajin, detajlov ali izsekov, ki jo omrežijo in katerim v svojem prenosu na platno vdihne življenje. Dela, nastajajoča v ateljeju, se navezujejo na njeno okolje. Na platnu se meša vidna, interpretirana in podzavestna narava. Osrednji problem, ki se mu posveča s študijskim pristopom, ji ne dovoljuje hitrega zaključka. Tako na enodimenzionalni površini slika točno določene podobe, ki so kot skrivnosti, na meji med oprijemljivim in nakazanim, med kaosom in redom,« je o avtorici zapisala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Razstavljena olja izpod slikarkinega čopiča nastajajo kot neke zaključene celote, saj ji zaradi same oljne tehnike dopuščajo, da jih razvija in nadgrajuje do točke, ko v njih najde svoje zadoščenje.

»Slikarka predstavlja tudi avtoportretni akt, ki ga lahko vidimo kot neko krhkost in odmaknjenost od vsega nenaravnega, motečega ter kot vrnitev k bistvu, medtem ko volk predstavlja moč, divjino in nedotaknjenost,« še dodaja Ažmanova. Brigita Požegar Mulej živi in ustvarja na Lancovem, želi ostati zvesta klasični sliki, a se hkrati že odmika od nje. V ciklu Velika Narava je tako prikazala več različnih pristopov k isti motiviki in predstavila problematiko prostora, ki pa vsekakor nosi v sebi tudi simbolno zavestno ali podzavestno noto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 23. november 2020 / 12:47

Za starše bolnih otrok ena skrb manj

V Društvu Junaki 3. nadstropja, društvu staršev otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku, pozdravljajo rešitev v šestem protikoronskem zakonskem paketu pomoči, ki daje pravico do nadomestila za...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 20:12

Zapeli bodo po loško in gorenjsko

Na 17. Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga bo 9. junija v Škofji Loki priredil Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, bo občinstvo slišalo devet novih viž v sedmih različnih narečjih...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:15

Korenine in veje Jurijevega drevesa

Jurij Kumer s Hotavelj je v knjigi Korenine in veje mojega drevesa zbral veliko podatkov o svojih prednikih, opisal svojo življenjsko pot in zapisal marsikatero zanimivost o Vresjakovi domačiji.

Kultura / nedelja, 14. maj 2017 / 19:13

Vezi med človekom in naravo

V Layerjevi hiši je do konca maja na ogled zanimiva razstava z ekološkim pridihom Kamni ustvarjalke Anje Podreka.

Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 19:06

Paleta okusov

Teden v Kranjski Gori je minil v kulinaričnem vzdušju. Med 8. in 11. majem je namreč Zgornjesavska dolina gostila Mednarodni kulinarični festival 2017. Dobili pa smo tudi letošnjo Tuševo kuharsko zvez...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:03

Novi Slovenski biografski leksikon

»BERGINC, lvan (domače ime, vzdevek Štrukelj), gorski vodnik, alpinist (r. 20. 4. 1867, Trenta; u. 24. 5. 1926, Trenta). Oče Anton, kmet, mati Ana (Jožefa), r. Stergulc. / V mladosti se je...