Proračuna pod streho
Državni zbor je kljub nedoseženemu dogovoru s sindikati o plačah v javnem sektorju potrdil vladina predloga proračunov za leti 2017 in 2018.
Potrdili naslednja proračuna
Državni zbor je ta teden kljub neusklajenim postavkam glede stroškov dela v javnem sektorju sprejel državni proračun za leti 2017 in 2018. Ker se pogajanja s sindikati nadaljujejo, vlada upa, da bodo ustrezen dogovor sklenili do začetka novega proračunskega leta, sicer bo prisiljena poseči po enostranskih ukrepih za zagotovitev stabilnosti javnih financ. Oba proračuna so pripravili na podlagi predvidevanj, da se bo rast obsega bruto domačega proizvoda, ki ga Slovenija beleži od leta 2014 naprej, še nadaljevala. Proračunski prihodki v letu 2017 so tako načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov več od ocene letošnjih prihodkov, v letu 2018 pa se bodo povečali na blizu 9,3 milijarde evrov. Odhodki bodo prihodnje leto zrasli za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov, v letu 2018 pa za dodatnih 46 milijonov evrov na slabe 9,6 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo leta 2017 znašal 681 milijonov evrov (1,6 odstotka primanjkljaja), leto kasneje pa 306 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Proračuna so potrdili koalicijski poslanci, medtem ko so opozicijski glasovanje obstruirali.
Pogajanja se nadaljujejo
Po odločitvi sindikatov javnega sektorja za obnovitev pogajanj o postopnem rahljanju varčevalnih ukrepov na področju plač vlada že pripravlja formalni protipredlog, v katerem bodo ponudili dodatno finančno približevanje, je razložil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Vlada naj bi tako predlagala, da se dodatna sredstva namenijo za najnižjo plačno skupino javnih uslužbencev.
Erjavec za srečanje Putin-Trump v Sloveniji
Zunanji minister Karl Erjavec močno podpira idejo pomembnega ruskega poslanca Vjačeslava Nikonova, da bi Slovenija gostila prvo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. »Takšno srečanje bi bil vrhunski politični dogodek v Sloveniji, pokrivali bi ga praktično vsi svetovni mediji,« je ocenil v izjavi za medije. Po njegovem bi bilo srečanje Putin-Trump najpomembnejši politični dogodek zadnjih desetih let, saj bi bila od odnosa med ruskim in novim ameriškim predsednikom zelo odvisna celotna prihodnja zunanja politika.
Sodstvo o ustavni krizi
V sodstvu protestirajo, ker je mandatno-volilna komisija državnega zbora prejšnji teden odrekla podporo imenovanju Aleksandra Karakaša za vrhovnega sodnika. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je dejal, da gre za elementarno nerazumevanje sodniške neodvisnosti in pravne države. Sporno se mu predvsem zdi, ker se je komisija tako odločila zaradi odločanja sodnika o posamezni konkretni zadevi. Po njegovem lahko na tak način pride do selekcije kadrov vse do najvišjega sodišča, take razmere pa so za pravno državo nevzdržne. Kot nesprejemljivo je odločitev parlamentarne komisije ocenil tudi predsednik Sodnega sveta Marko Novak, saj je bilo z njo grobo poseženo v ustavno načelo neodvisnosti sodstva in ustavno načelo pravne države. Kot je dodal v pisnem odzivu, se nakazuje ustavna kriza. V Slovenskem sodniškem društvu pa zaskrbljeno poudarjajo, da je takšna odločitev »neposredna grožnja sodnikom, da morajo odločati politično všečno, sicer jim bo onemogočeno napredovanje«. Parlamentarna komisija je namreč upoštevala dopis Odbora 2015, ki Karakaša ocenjuje kot neprimernega kandidata, ker da je kot predsednik senata pritožbenega sodišča v zadevi Franc Kangler storil hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O imenovanju vrhovnih sodnikov sicer odloča državni zbor.
Krkovič bo tožil državo
Anton Krkovič je ta teden napovedal, da bo zaradi zadeve Patria zoper državo vložil odškodninsko tožbo. Po njegovih besedah podobno razmišlja tudi Ivan Črnkovič, medtem ko za Janeza Janšo nima natančnih informacij. Kot je pojasnil, bo tožbo vložil še letos ali v začetku prihodnjega leta. Državo bo tožil, ker je moral zaradi razveljavljene sodbe v zadevi Patria v zaporu preživeti 249 dni, porušenega zdravja, ki sta mu ga načela celoten proces in zapor, ter okrnjenja dobrega imena. Višine odškodninskega zahtevka še ni določil.
Več kot šestdeset programov
V Sloveniji je lani po podatkih statističnega urada delovalo 61 televizijskih programov, ki so ponudili 218.000 ur različnih vsebin oz. 59 odstotkov programskega časa. Ostali čas so namenili marketinškim vsebinam.