Nekaj pogrebov letno za socialno ogrožene pokojnike plačajo občine. / Foto: Tina Dokl

Od dediščine odšteti pogrebi

Oktobra je začela veljati novela zakona o dedovanju, ki omejuje dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, do vrednosti prejete pomoči. Dedovanje premoženja omejuje tudi do višine stroškov pogreba, če jih je krila občina.

Kranj – Novela zakona o dedovanju omejuje dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, do vrednosti prejete pomoči. Del zapustnikovega premoženja v višini prejete pomoči postane lastnina države, če se je pomoč financirala iz državnega proračuna, oziroma lastnina občine, če je prejemnik dobival pomoč iz proračuna občine. Dedovanje premoženja se omejuje tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je te krila občina v skladu z določbami zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Ob tem nas je zanimalo, koliko je sploh pogrebov, ki jih za socialno ogrožene ali ljudi brez svojcev plačujejo občine, in kolikšni so njihovi stroški. Odgovore smo poiskali pri večjih gorenjskih občinah.

Na Občini Jesenice odgovarjajo, da vsako leto zagotavljajo sredstva za pokrivanje pogrebnih stroškov socialno ogroženih (za umrle, ki nimajo svojcev in premoženja ali pa sorodniki zaradi težkega socialnega statusa niso zmogli poravnati pogrebnih stroškov), vendar v zadnjih nekaj letih takšnih primerov niso imeli. V Tržiču je letos občina pogrebne storitve plačala v dveh primerih, v enem so bili stroški 713 evrov (prevzem pokojnika in kremacija, pogrebna svečanost raztros pepela, ostala pogrebna oprema), v drugem brez pogrebne svečanosti in kremacije pa 267 evrov. Lani so Občini Tržič zaračunali pogrebne storitve v štirih primerih, zneski pa so se gibali od 670 do 842 evrov, so bili s podatki natančni v Tržiču. Tudi ob spremenjeni zakonodaji bodo preverili vse možnosti za pridobivanje podatkov, ki bodo vplivali na plačilo storitve, kar so počeli tudi do sedaj.

Peščica pogrebov na stroške občine

Mestna občina Kranj je letos plačala stroške že desetih pogrebov v skupnem znesku 6999 evrov. Od leta 2012 do lani je bilo po osem tako plačanih pogrebov letno, leta 2011 sedem in 2010 enajst. Do sedaj je občina na podlagi zakona o pokopališki dejavnosti imela pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. »Strošek pogreba je zelo različen. Če ni bilo dedičev, je strošek MO Kranj poravnala v celoti (raztros pepela). Drugače jih poravnajo dediči umrlega. Če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, jih za občane s stalnim prebivališčem v MO Kranj poravna občina. Krije pa izključno stroške pokopa, ki so del pogrebnih stroškov in so nujno potrebni za pokop. Za dediča, ki ni sposoben plačati stroškov pokopa, se šteje oseba, ki bi bila upravičena do stroškov pogrebnine po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. V primeru, da je kateri od dedičev upravičen do denarne pomoči, to je pogrebnine in posmrtnine po omenjenem zakonu, občina poravna le razliko med višino denarne pomoči in višino stroškov pokopa (tako je od leta 2015 dalje s spremembo zakonodaje, ko se na ZPIZ-u ne dobi več pogrebnina). Pred letom 2015 pa je za občane, ki niso imeli dedičev oziroma sorodnikov, občina krila sredstva za raztros pepela, ki ga je opravilo pogrebno podjetje,« med drugim pojasnjujejo na Mestni občini Kranj.

Občina Radovljica je v zadnjih letih krila stroške do pet pogrebov letno, v letošnjem letu do sedaj enega. Stroški pogreba skupaj s stroški dela s pokojnikom znašajo do približno 1200 evrov. Z Občine Kamnik nam odgovarjajo, da so v letu 2014 plačali pogrebne stroške za šest pokojnikov brez svojcev, ki bi bili dolžni plačati pogrebne stroške, za kar so namenili 4100 evrov. V letu 2015 je bilo plačanih pet pogrebov in porabljenih slabih 5000 evrov, letos do konca oktobra pa so plačali pogrebne stroške štirim pokojnikom v višini slabih 4500 evrov. »Že sedaj je lokalna skupnost skladno z zakonodajo plačevala pogrebne stroške selektivno, kar pomeni, da smo plačevali stroške le tistim pokojnikom, ki so brez premoženja in brez svojcev, ki bi bili dolžni plačila pogreba,« pojasnjujejo v Kamniku. Navajajo tudi primer, ko je pokojni imel premoženje in prihranjen denar za pogreb, bil pa je brez svojcev, tako da je stroške pogreba krila občina, nato pa so uveljavljali že plačane stroške v zapuščinskem postopku pri okrajnem sodišču.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

In memoriam mag. Stanku Šimencu (1934 - 2008)

Štirinajstega julija je komaj odkrita zavratna srčno-ožiljna bolezen v trenutku pretrgala življenjsko nit štiriinsedemdesetletnemu, ustvarjalnemu, razmišljajočemu, polnemu življenja - mag. Stanku Šime...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 20. avgust 2019 / 10:55

Narodi morajo držati skupaj

Ko so leta 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje padle državne meje s sosednjimi državami, so po mnenju številnih padle tudi meje v glavah. Obiskovalci Plesa brez meja na prelazu...

Naklo / torek, 20. avgust 2019 / 10:53

Intenzivna gradnja Glavne ceste skozi Naklo

Naklo – V tem času se intenzivno gradi Glavna cesta skozi Naklo, najgloblje instalacije za fekalno in meteorno kanalizacijo so zaključene, zdaj umeščajo telekomunikacije, elektro naprave in postavl...

Kronika / torek, 20. avgust 2019 / 10:50

Jeseničan tihotapil tujce

Murska Sobota, Jesenice – Jeseničana Maria Nuždića so pred dnevi na okrožnem sodišču v Murski Soboti obsodili na leto dni zapora in dva tisoč evrov denarne kazni, ker je iz Hrvaške v Pomurje tihota...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2019 / 10:46

Vaška uspešnica

Kmečki praznik pod Storžičem so v Bašlju letos organizirali že štiriintridesetič. Vreme je bilo kot naslikano, dogajanje pa letos prava uspešnica.

Rekreacija / torek, 20. avgust 2019 / 10:38

Ob Nežiderskem jezeru (5)

Bratislava je glavno mesto Slovaške in tudi največje mesto te države. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok, n...