Če imamo Slovenci na svetovnem spletu nešteto fotografij Blejskega otoka, ima Mostar znameniti most.

Ne skači, če nisi profesionalec!

Mogoče zveni noro, vendar domačini pravijo, da se vsake toliko časa vseeno najde kak svojevrsten pogumnež, ki misli, da obvlada zadevo, in se z znamenitega mostarskega mostu požene v Neretvo …

Tradicionalno obiranje mandarin (2)

Seveda se takšne dogodivščine največkrat ne končajo dobro.

Stari most čez reko Neretvo v Mostarju povezuje oba dela mesta. Zgrajen je bil v 16. stoletju, v zadnji vojni pa je bil porušen. Po vojni so ga restavrirali po starih načrtih, nad obnovo pa je bdel UNESCO. Ponovno so ga začeli uporabljati leta 2004. Most gosti tudi različna tekmovanja v skokih v reko, ki so v Mostarju tako tradicija kot atrakcija. A se poleg profesionalnih skakalcev najdejo tudi takšni, ki mislijo, da je pogum dovolj. Pa je za tovrsten skok treba kar nekaj znanja. Voda pod mostom je ledeno mrzla, s svojimi pravili.

Skok v živo smo izletniki Gorenjskega glasa doživeli, saj ga v turistične namene izvedejo fantje oziroma možje, ki se s tem ukvarjaj tako rekoč že vse življenje. Seveda, proti plačilu. Največkrat se v skupini pobere po en evro, in če je ljudi za avtobus, da morda kdo celo dva ali več, potem tovrstna atrakcija lahko prinese kakih trideset, petdeset evrov, lahko tudi več. Odvisno od radodarnosti turistov.

Atraktivnost skokov je že zdavnaj prerasla meje lokalnega in postala tudi svetovna zanimivost. Ravno toliko, kolikor je slaven mostarski most, so postale tudi fotografije skakalcev. Stari most je že kmalu po postavitvi pravzaprav postal oder na 27 metrih nad reko, kjer so fantje dokazovali svoj pogum in doživljali neke vrste iniciacijo.

Glasovci smo si ogledali obe strani mesta, si privoščili pivo, čevapčiče v lepinji ali vsaj bosansko kavo.

Ker sem mesto videla že večkrat, sem ugotovila, da z glavne sprehajalne ulice, koder se zgrinjajo trume turistov – sploh jeseni, saj naj bi po besedah lokalnega vodnika v času poletja temperature v Mostarju dosegale tudi petdeset stopinj in več – izginja pristnost. Prave srebrne 'minđuše', kot pravijo uhanom, težko dobiš. In če jih slučajno najdeš v eni od zlatarn oziroma srebrnarn, so izjemno dragi, ker naj bi bile ročno delo. Ne manjka pa modnega srebra in zlata, saj je 'blink blink' turistični efekt očitno ujel tudi Mostar.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 18. november 2010 / 07:00

Trden in trpežen kot Žirovec

Prvi petek novembra so v Žireh odprli prenovljeno stalno čevljarsko razstavo. Ko prebiram priimke mojstrov čevljarjev, vajencev, družin s čevljarskimi delavnicami, obrtnikov, med njimi zasledim skoraj...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 10. april 2014 / 13:40

Če na cesti trčite z divjadjo ...

Lovska zveza pojasnjuje, kako je treba ravnati ob najdbi poškodovane ali vidno bolne živali in ob trku z živaljo na cesti.

Razvedrilo / četrtek, 10. april 2014 / 13:38

Črnc srečal Abrahama

Prijetno presenečenje je pričakalo Seada Beganoviča, ko je ob prihodu domov na dvorišču pred lastno hišo na Visokem zagledal ‘moderno’ dnevno sobo, opremljeno posebej zanj: udoben kavč, televizor z...

Zanimivosti / četrtek, 10. april 2014 / 13:33

Butarice tako in drugače

V Budnarjevi muzejski hiši nad Kamnikom so člani Turističnega društva Kamn'k v nedeljo pripravili že drugi festival cvetnonedeljskih butaric.

Gospodarstvo / četrtek, 10. april 2014 / 13:16

Za divjačino glavni v Sloveniji, uspešni v Evropi

Podjetje Nimrod s sedežem v Škofji Loki že dve desetletji odkupuje, predeluje in prodaja divjačinsko meso. Vodilni v Sloveniji, eden največjih v Evropi.

Kranj / četrtek, 10. april 2014 / 13:12

Radi delijo svoje dosežke

Pri kranjskem društvu Sožitje so ob letošnjem dnevu za spremembe na široko odprli vrata svojih prostorov, kjer uživajo pri različnih dejavnostih. Vse, kar ustvarijo, radi delijo z drugimi.