Ne skači, če nisi profesionalec!

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / ponedeljek, 7. november 2016 / 17:28

Mogoče zveni noro, vendar domačini pravijo, da se vsake toliko časa vseeno najde kak svojevrsten pogumnež, ki misli, da obvlada zadevo, in se z znamenitega mostarskega mostu požene v Neretvo …

Tradicionalno obiranje mandarin (2)

Seveda se takšne dogodivščine največkrat ne končajo dobro.

Stari most čez reko Neretvo v Mostarju povezuje oba dela mesta. Zgrajen je bil v 16. stoletju, v zadnji vojni pa je bil porušen. Po vojni so ga restavrirali po starih načrtih, nad obnovo pa je bdel UNESCO. Ponovno so ga začeli uporabljati leta 2004. Most gosti tudi različna tekmovanja v skokih v reko, ki so v Mostarju tako tradicija kot atrakcija. A se poleg profesionalnih skakalcev najdejo tudi takšni, ki mislijo, da je pogum dovolj. Pa je za tovrsten skok treba kar nekaj znanja. Voda pod mostom je ledeno mrzla, s svojimi pravili.

Skok v živo smo izletniki Gorenjskega glasa doživeli, saj ga v turistične namene izvedejo fantje oziroma možje, ki se s tem ukvarjaj tako rekoč že vse življenje. Seveda, proti plačilu. Največkrat se v skupini pobere po en evro, in če je ljudi za avtobus, da morda kdo celo dva ali več, potem tovrstna atrakcija lahko prinese kakih trideset, petdeset evrov, lahko tudi več. Odvisno od radodarnosti turistov.

Atraktivnost skokov je že zdavnaj prerasla meje lokalnega in postala tudi svetovna zanimivost. Ravno toliko, kolikor je slaven mostarski most, so postale tudi fotografije skakalcev. Stari most je že kmalu po postavitvi pravzaprav postal oder na 27 metrih nad reko, kjer so fantje dokazovali svoj pogum in doživljali neke vrste iniciacijo.

Glasovci smo si ogledali obe strani mesta, si privoščili pivo, čevapčiče v lepinji ali vsaj bosansko kavo.

Ker sem mesto videla že večkrat, sem ugotovila, da z glavne sprehajalne ulice, koder se zgrinjajo trume turistov – sploh jeseni, saj naj bi po besedah lokalnega vodnika v času poletja temperature v Mostarju dosegale tudi petdeset stopinj in več – izginja pristnost. Prave srebrne 'minđuše', kot pravijo uhanom, težko dobiš. In če jih slučajno najdeš v eni od zlatarn oziroma srebrnarn, so izjemno dragi, ker naj bi bile ročno delo. Ne manjka pa modnega srebra in zlata, saj je 'blink blink' turistični efekt očitno ujel tudi Mostar.

(Nadaljevanje prihodnjič)