Če imamo Slovenci na svetovnem spletu nešteto fotografij Blejskega otoka, ima Mostar znameniti most.

Ne skači, če nisi profesionalec!

Mogoče zveni noro, vendar domačini pravijo, da se vsake toliko časa vseeno najde kak svojevrsten pogumnež, ki misli, da obvlada zadevo, in se z znamenitega mostarskega mostu požene v Neretvo …

Tradicionalno obiranje mandarin (2)

Seveda se takšne dogodivščine največkrat ne končajo dobro.

Stari most čez reko Neretvo v Mostarju povezuje oba dela mesta. Zgrajen je bil v 16. stoletju, v zadnji vojni pa je bil porušen. Po vojni so ga restavrirali po starih načrtih, nad obnovo pa je bdel UNESCO. Ponovno so ga začeli uporabljati leta 2004. Most gosti tudi različna tekmovanja v skokih v reko, ki so v Mostarju tako tradicija kot atrakcija. A se poleg profesionalnih skakalcev najdejo tudi takšni, ki mislijo, da je pogum dovolj. Pa je za tovrsten skok treba kar nekaj znanja. Voda pod mostom je ledeno mrzla, s svojimi pravili.

Skok v živo smo izletniki Gorenjskega glasa doživeli, saj ga v turistične namene izvedejo fantje oziroma možje, ki se s tem ukvarjaj tako rekoč že vse življenje. Seveda, proti plačilu. Največkrat se v skupini pobere po en evro, in če je ljudi za avtobus, da morda kdo celo dva ali več, potem tovrstna atrakcija lahko prinese kakih trideset, petdeset evrov, lahko tudi več. Odvisno od radodarnosti turistov.

Atraktivnost skokov je že zdavnaj prerasla meje lokalnega in postala tudi svetovna zanimivost. Ravno toliko, kolikor je slaven mostarski most, so postale tudi fotografije skakalcev. Stari most je že kmalu po postavitvi pravzaprav postal oder na 27 metrih nad reko, kjer so fantje dokazovali svoj pogum in doživljali neke vrste iniciacijo.

Glasovci smo si ogledali obe strani mesta, si privoščili pivo, čevapčiče v lepinji ali vsaj bosansko kavo.

Ker sem mesto videla že večkrat, sem ugotovila, da z glavne sprehajalne ulice, koder se zgrinjajo trume turistov – sploh jeseni, saj naj bi po besedah lokalnega vodnika v času poletja temperature v Mostarju dosegale tudi petdeset stopinj in več – izginja pristnost. Prave srebrne 'minđuše', kot pravijo uhanom, težko dobiš. In če jih slučajno najdeš v eni od zlatarn oziroma srebrnarn, so izjemno dragi, ker naj bi bile ročno delo. Ne manjka pa modnega srebra in zlata, saj je 'blink blink' turistični efekt očitno ujel tudi Mostar.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 14. december 2007 / 07:00

Spomnili smo se osnovnošolskih let

Pred dobrimi tridesetimi leti smo še skupaj sedeli v šolskih klopeh, ko pa smo junija 1977 zapustili osemletko osnovne šole v Podlubniku, smo odšli vsak po svoji poti. Nekateri so si hitro poiska...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:38

Tudi kmetje na elektronski poti

Od začetka prihodnjega leta bodo tudi kmetje prejemali vnaprej izpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost preko portala eDavki.

Mengeš / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:37

Gradbeno dovoljenje za dvorano do konca leta

Mengeš – Po tem, ko so spomladi zaključili razpis za preprojektiranje športne dv­orane, v Mengšu pričakujejo, da bo še to jesen izdelana potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja....

Kultura / ponedeljek, 18. september 2017 / 16:16

Ljudski običaji na platnu

V galeriji Kranjske hiše je na ogled slikarska razstava Boleslava Čeruja z naslovom Slovenski ljudski običaji.

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:41

Posojila v frankih bi preoblikovali v evre

Kranj – V Združenju Frank so napovedali, da bodo še ta mesec državnemu zboru posredovali predlog zakona, s katerim bi uredili problematiko posojil v švicarskih frankih; teh je bilo v Sloveniji v ob...

GG Plus / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:40

V gostilne, na sejem, kopališče ...

Že v preteklosti je bila miselnost Ločanov močno naravnana v razvoj turizma, o čemer priča tudi nastanek olepševalnega društva leta 1897. Velik vpliv na to je imel nadučitelj Slavko Flis, ki je društv...