Dimnikarja bomo izbrali sami

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / nedelja, 30. oktober 2016 / 15:53

Po novi ureditvi dimnikarske dejavnosti bo obveza uporabnika, da dimnikarjem omogoči redne preglede in čiščenje kurilnih naprav in dimnikov.

Kranj – Konec leta se bo iztekel rok trajanja dosedanjemu koncesijskemu sistemu izvajanja dimnikarskih storitev, saj bo prihodnje leto v Sloveniji uveden licenčni sistem, ki ga uveljavlja v torek sprejeti zakon o dimnikarskih storitvah. Med pomembnejšimi novostmi bo možnost proste izbire dimnikarskega podjetja, ki po novem ne bo več omejeno na posamezno območje, uporabnik dimnikarskih storitev pa bo njihovega izvajalca moral izbrati najkasneje do 30. junija 2017 in za najmanj enoletno obdobje. Kdor ga ne bo, bo dimnikarske dejavnosti pri njem še naprej izvajal obstoječi koncesionar, če bo seveda na upravni enoti pridobil ustrezno soglasje (licenco). Država bo dimnikarjem določila tudi najvišje cene storitev.

Po mnenju MOP je treba opravljanje dimnikarskih storitev zaradi zagotavljanja ciljev, kot so varstvo okolja, varstvo zdravja in premoženja ljudi, požarna varnost in energetska učinkovitost malih kurilnih naprav, regulirati tudi v prihodnje, zato namesto koncesijskega s prihodnjim letom uvajajo licenčni sistem. Po novem mora uporabnik sam izbrati dimnikarsko družbo, omogočiti prvi pregled za novo vgrajeno malo kurilno napravo in vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev, dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev, omogočiti pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav, eno leto hraniti zapisnik o izvedenem pregledu ter na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so prepričani, da se bo nov sistem izkazal za učinkovitega in da bodo z njim zadovoljni tako uporabniki kot izvajalci. A dimnikarji na drugi strani opozarjajo, da obstaja še veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba rešiti v podzakonskih aktih, pri njihovi pripravi pa bi morala nujno sodelovati tudi stroka, kar se pri pripravi zakona ni zgodilo. »Zakon še vedno pušča odprto vprašanje v zvezi s konfliktom interesa, kar je glavna pomanjkljivost zakona. Prav tako ni opredeljeno, kako bo zagotovljeno enotno izvajanje storitev po celotni državi (nadzor), niti ni pojasnjeno, kako bo v praksi zagotovljen nadzor nad uporabniki – ob dejstvu, da inšpekcijske službe in ministrstvo nimajo dovolj kadra za tako obsežno delo. Neenotnost izvajanja storitev je bil tudi največkrat naveden očitek in v ta namen smo po vzoru mednarodno sprejetih kriterijih tudi predlagali akreditacijo dimnikarskih družb po mednarodnem standardu ISO,« je razložil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Glede konflikta interesa opozarjajo, da bo novi zakon zaradi nedorečenosti omogočil sočasno izvajanje upravljanja stavb, servisov in vgradnje kurilnih naprav ter dimnikarskih storitev.

Z novim zakonom so nezadovoljni tudi v civilnih pobudah Malečnik in Dimnik. Po njihovem je zakon mešanica med javnim interesom in tržno dejavnostjo, zato se pojavlja dvom v njegovo ustavnost in zakonitost, država pa tudi pretirano posega v lastninske pravice lastnikov kurilnih naprav.