Družina potrebuje odločnejšo podporo

Besedilo: Matej Tonin, poslanec NSi
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. oktober 2016 / 19:05

Po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji vsako leto v povprečju rodilo okrog 30.000 otrok, kar je bila številka, ki je omogočala ohranjanje števila prebivalstva. V začetku osemdesetih se je začel viden trend upadanja. Do osamosvojitve so se generacije otrok zmanjšale za tretjino, na okoli 20.000. Najslabše je bilo v letih 1998–2004, ko so se generacije gibale okrog 17.000 otrok na leto. Od 2004 se številčnost generacij postopoma zvišuje in je danes nekaj malega nad 20.000 rojenih otrok na leto.

Rodnost je ključna za preživetje naroda. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih rodi v povprečju 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. Stopnja rodnosti je v Sloveniji pod povprečjem držav EU. Za obnavljanje prebivalstva bi Slovenija potrebovala stopnjo rodnosti, ki bi bila višja kot 2,1.

Povprečna starost matere ob rojstvu zadnjega otroka se v zadnjem obdobju giblje okrog 30 let. Omenjeni podatek govori o tem, da se pari odločajo za otroke zelo pozno, posledično pa načrtujejo vse manjše družine. Velikih družin s tremi ali več otroki je vse manj.

Demografski podatki kažejo, da se slovenska družba hitro stara. Hitra rast starejšega prebivalstva se napoveduje prav v prihodnjih desetih letih. Da bo pretres v družbi še večji, je treba k staranju prebivalstva v zadnjih letih dodati še odseljevanje mladih. Od izbruha gospodarske in finančne krize Slovenijo letno v povprečju zapusti okrog 15.000 državljanov, polovica teh, ki zapustijo Slovenijo, je mlajših od 35 let. Gre za klasičen beg možganov, ki pa ga za zdaj še ne občutimo tako intenzivno, saj se v Slovenijo vsako leto priseli približno isto število ljudi, kot se jih iz nje odseli.

V tem, da se kot družba staramo, nismo nič drugačni kot druge razvite zahodne družbe. Vendar pa mora vsaka odgovorna politika iskati rešitve za vzdržnost vseh naših družbenih sistemov. Staranje prebivalstva zagotovo pomeni večje stroške za pokojninski in zdravstveni sistem. Politika je zato dolžna poiskati rešitve, ki bodo omogočile delovanje obeh sistemov tudi v okviru napovedanih in neizogibnih sprememb.

Pri odločitvi za otroke sta ključna vzgoja in okolje, v katerem sta odraščala zakonca, vsekakor pa ni nepomembno tudi materialno stanje. Ko se mladi pari odločajo za otroke, je seveda velika olajševalna okoliščina, če imajo zagotovljeno stanovanje, varstvo in seveda službo.

Če imamo v Sloveniji še vedno enega boljših sistemov starševskega varstva, pa je država popolnoma odpovedala pri ukrepih, ki bi mladim družinam zagotovili stanovanje. Ne govorim, da bi mladim država podarila stanovanje, govorim pa, da bi država morala oblikovati mehanizme in vzvode, s katerimi bi si mlade družine lahko privoščile stanovanja.

Dolžni smo storiti več za zaposlovanje mladih. Brez zaposlovanja mladih, torej brez priložnosti za mlade v Sloveniji, se bodo ti še vedno izseljevali, prav tako pa bo tudi manj odločitev za otroke.

Obstoječe podporne sisteme v korist družine je treba izboljšati in jih nadgraditi z novimi. Izboljšati je treba dostopnost mladih do stanovanj in služb. Najbolj koristno za mlade starše bi bilo povečanje davčnih olajšav na posameznega otroka, kar z drugimi besedami pomeni, da bi si država od plače mladih staršev odrezala manj denarja. Davčna in socialna politika morata biti družini prijazni.