Komu je bil napoti vodni izvir za divjad
Neznani storilci so prejšnjo soboto ponoči v gozdu na Sorškem polju uničili solarno tehniko vodnega napajališča za divjad, ki je kot prvo v Sloveniji za vodni vir uporabljalo vodo iz podtalnice.
Prejšnjo soboto ponoči so v soju polne lune neznanci uničili solarni sistem napajališča za divjad. »Na delu so bili očitno mojstri svojega posla, saj so prekrili kamero in za sabo zabrisali vse sledi,« pravi Rajko Bernik in poudarja, da so s tem povzročili škodo predvsem divjadi.
Virmaše – »Na Sorškem polju ni studencev in potokov, najbližji vodni vir sta reki Sava in Sora ter z vodo napolnjene jame nekdanje gramoznice v Retečah. Divjad v normalnih razmerah sicer dobi dovolj vode s hrano in z jutranjo roso, ne pa tudi v ekstremnih poletnih razmerah, ki jih zaznamujejo visoke temperature in daljša sušna obdobja,« ugotavlja lovec, prof. dr. Rajko Bernik iz Virmaš in dodaja: »Izračuni kažejo, da srnjad z vodo v krmi in z roso na krmi dobi dnevno 0,8 litra vode, kar je dovolj za preživetje, a za normalno rast in razvoj jo potrebuje dnevno še približno liter, ki pa jo mora dobiti iz drugega vira.«
Da bi divjadi olajšali preživetje na Sorškem polju, je Rajko v gozdu v predelu Ledine pred dvema letoma uredil napajališče za divjad. Vodo je zagotovil iz podtalnice, iz 29 metrov globoke vrtine, iz katere jo s pomočjo črpalke in solarne tehnike črpa na površje, kjer je postavil tri kamnite bloke v obliki pretočne posode in jih povezal s kamnitimi koriti, ki predstavljajo napajališče za divjad. »Objekt je uporaben tudi za raziskovalne namene,« pravi Rajko Bernik, sicer tudi član znanstveno-raziskovalnega sveta pri Lovski zvezi Slovenije, in poudarja: »Z večletnim spremljanjem dogajanja pri tem vodnem izviru bi lahko odgovorili na vprašanji, kakšne so potrebe divjadi po vodi in ali je smiselno takšne objekte postavljati tudi na drugih območjih, kjer za divjad ni dovolj naravnih vodnih virov.«
In kakšne so prve izkušnje z vodnim izvirom na Sorškem polju? Čeprav je lani na tem območju zaradi visokih temperatur zanesljivo primanjkovalo vode za divjad, je vsaj na začetku objekt deloval kot tujek v okolju in se mu ni približala nobena žival, prve obiskovalke v vročih poletnih dneh so bile vrane in lisica, z rastjo rastlin in zaraščanjem okolice pa se je obiskanost izvira v nočnih urah začela povečevati.