Orel, medved ali kača za hišnega ljubljenčka?

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / torek, 25. oktober 2016 / 12:41

Ko govorimo o hišnih ljubljenčkih, navadno pomislimo na pse in mačke. Kaj pa, ko si za domačo žival vzamemo medveda, ptico ujedo ali strupeno kačo?

Kranj – »V okolici Kamnika orel, ki je ušel lastniku, napada male živali. Iz krempljev mu je k sreči padla naša čivava,« je pred dnevi na svojem profilu na omrežju Twitter zapisala odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Zgodba se je končala srečno – čivava je odnesla celo kožo, lastnik pa je nekoliko neobičajnega hišnega ljubljenčka po dobrih dveh tednih iskanja le našel.

Pobeglega orla iz uvodnega primera je lastnik pridobil legalno, se je pa v preteklosti že večkrat zgodilo, da so ljudje v naravi našli poškodovano žival ali zavrženega mladička, ki so ga vzeli za hišnega ljubljenčka. Nelegalen odvzem živali iz narave je namreč tudi kaznivo dejanje, ki fizično osebo lahko stane 420 evrov, kolikor znaša zagrožena kazen. Kljub nekaterim znanim primerom iz medijev pa je takšnih primerov relativno malo. »Letno obravnavamo tri do štiri primere, lahko da jih je še nekaj več, vendar ne vemo zanje,« pravi Igor Simšič, direktor inšpekcije za lovstvo in ribištvo.

Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v teh primerih priporoča, da najdbo živali prijavimo pristojnim, namesto da ji nudimo zatočišče, saj je vračanje divje živali v naravo po tem, ko se je navadila na bližino človeka, večinoma neuspešno ali celo nevarno za človeka in okolje.

V primeru, da si želimo v svoje domače okolje sprejeti srno, ptico ujedo ali kakšno drugo žival, je torej bolje, da jo kupimo pri znanem gojitelju in pridobimo ustrezna dokazila, ki dokazujejo, da je bila žival rojena v ujetništvu in legalno pridobljena. »Prosto živeče živali imajo različne statuse zavarovanj in od tega je odvisna tudi dokumentacija, ki jo potrebujemo za posedovanje takšnih živali. Prav tako je razlika, ali žival uvozimo iz Evropske unije ali kakšne tretje države,« pojasnjuje Urška Mavri iz Agencije za okolje. »Živali moramo nuditi ustrezne bivalne razmere, zakonodaja pa od lastnika ne zahteva dokazil, da znamo z živaljo pravilno ravnati.«

Da zakonodaja in pristojne institucije ne preverjajo, ali ima lastnik živali, ki je lahko tudi nevarna, ustrezno znanje, potrjuje tudi biologinja Nika Leben iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. »Lastniki strupenih kač ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja. Kot strokovnjaki se zavedamo nevarnosti. Lastniki so samoiniciativno začeli delati register lastnikov strupenjač, ki jih je pri nas okoli trideset. V glavnem gre za poznavalce, ki so dobro poučeni in zelo previdni tudi pri tem, komu kačo prodajo,« pravi Lebnova, ki dodaja, da bi lahko omejevanje ali prepoved zadevo poslabšala, saj bi šla prodaja teh živali v ilegalo in nad njo ne bi imeli nadzora, kot se je dogajalo ponekod.

Ilegalna trgovina z živalmi pri nas ni zelo razširjena, pravi Urška Mavri. »Pred časom je policija obravnavala združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem školjk, včasih so veliko tihotapili tudi ptice pevke. Sicer pa obmejna policija obravnava posamezne primere ljudi, ki v državo prinesejo določene živali, vendar gre v teh primerih večinoma za nevednost in ne organiziran kriminal,« še pojasnjuje Mavrijeva.