Javno o zgodnji obravnavi

Poslanka SMC dr. Jasna Murgel skupaj s strokovnjaki na okroglih mizah predstavlja zasnovo zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Predstavitev za gorenjsko javnost je bila v Škofji Loki.

Škofja Loka – Število otrok s posebnimi potrebami in z rizičnimi dejavniki v razvoju narašča. Zanje je izjemnega pomena zgodnja obravnava. Z namenom boljše ureditve tega področja je bil v parlamentu sprejet postopek predhodne obravnave Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Predlog je oblikovala poslanka SMC Jasna Murgel na podlagi osnutka zakona, ki sta ga že pred okrog dvajsetimi leti pripravili Zveza Sonček in Zveza Sožitje, in v sodelovanju s stroko. Namen predloga je obstoječe pomoči v Sloveniji povezati v enoten sistem, pri čemer se osredotoča na družino kot celoto in ne le na otroka.

Številke za Gorenjsko

Poslanka na okroglih mizah ob prisotnosti strokovnjakov in nevladnih organizacij predstavlja predlog zakonske rešitve tega področja. Peta okrogla miza je potekala v ponedeljek na Gorenjskem, v Škofji Loki. »Namen okroglih miz je, da se skupaj s tistimi, ki se ukvarjajo z zgodnjo obravnavo, pogovorimo o tem, kaj bi ta zakon vseboval in da pridobimo širšo podporo v javnosti za njegov sprejem. Razpravljamo torej o vsebini zakona,« je povedala dr. Jasna Murgel, tudi mama dveh otrok s posebnimi potrebami.

Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami ima na Gorenjskem dolgo tradicijo, začetnika sta bila zakonca Veličkovič, in je zgledno urejena, se pa razvojne ambulante soočajo s kadrovsko podhranjenostjo, kar posledično pomeni, da so čakalne vrste za prvi pregled predolge, celo do pol leta, število obravnav na otroka pa premajhno. Stanje na Gorenjskem je predstavila Andreja Kovač, dr. med., specialistka pediatrije iz razvojne ambulante. Na Gorenjskem so razvojne ambulante v štirih zdravstvenih domovih: Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah. »Normativi za razvojne ambulante so se postavljali že okrog leta 1993 in že takrat so predvideli širitev timov, ki se še do danes ni uresničila. V številkah obravnavanih otrok danes in takrat pa je bistvena razlika. Leta 1993 je bilo v razvojni ambulanti na območju celotne Gorenjske obravnavanih 75 otrok, okrog štiri odstotke populacije, leta 2013 pa kar 540 otrok z rizičnimi dejavniki in rizično simptomatiko, kar je okrog 24 odstotkov. Poleg teh je bilo še okrog 140 otrok, ki so bili pregledani enkrat ali dvakrat, ki niso imeli rizičnih dejavnikov, so bili ocenjeni kot varianta normalnega razvoja in tudi kasneje niso obiskovali razvojne ambulante. Dejansko to pomeni, da pregledamo okrog trideset odstotkov celotne populacije,« je poudarila Kovačeva.

Dokončni predlog zakona do konca leta

Problematika je velika, kar je bilo razvidno tudi udeležencem. Veliko je tudi tu povezano z denarjem, problem pa je dobiti tudi ustrezno izobražen kader. »Namen zakona je, da se zagotovijo sredstva, sistem financiranja za potrebe, ki več kot očitno obstajajo,« pravi dr. Jasna Murgel. Osnovne rešitve, ki jih predvideva zakon, so med drugim še razširjeni multidisciplinarni timi, individualni načrt za družino in tudi spremembe pri postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, ki naj bi bil manj formaliziran. Kot nam je pojasnila dr. Murglova, imajo v načrtu do konca letošnjega leta izdelati dokončni predlog zakona in ga na začetku prihodnjega leta vložiti v parlamentarno proceduro in sprejem.

Politična volja za to naj bi tokrat bila. Na okrogli mizi v Škofji Loki je bil kot poseben gost prisoten tudi dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora, ki je izrazil polno podporo, da se bo ta postopek, ki se je v parlamentu začel s predhodno obravnavo, končal s sprejemom zakona: »Vsakdo šteje, in če lahko otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam pomagamo zgodaj, potem bomo lahko imeli vsi skupaj več in bo lahko vsak posameznik potem več prispeval nazaj državi, tako kot naj bi prej država prispevala njemu.«