Vampir in Frankenstein

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 16. oktober 2016 / 16:34

Pred 200 leti, leta 1816, je predvsem srednjo Evropo prizadelo poletje pepela in hudega mraza. Desetega aprila 1815 je na indonezijskem otoku Sumbawa izbruhnil vulkan Tambora, visok 4000 m. V izbruhu se je znižal za 1400 m, po nekaterih virih naj bi takrat umrlo 100.000 ljudi. Ozračje je bilo polno pepela in žveplenih plinov, ki so nato potovali na sever. Najhuje je bilo v srednji Evropi leta 1816, ki je znano kot leto brez poletja. Nizke temperature, sam dež, sneg poleti, žetev ni bilo, lakota je ubijala. Tudi nedaleč od Ženeve, v vasi Cologny, ni bilo dosti bolje. Namesto voženj po romantičnem jezeru so se gosti lorda Byrona sestajali v salonu najete vile Diodati, namesto sprehodov pa so za zabavo brali nemške srhljive zgodbe. Šestnajstega junija, ura čarovnic je bila že mimo, je Byron predlagal, naj bi vsak napisal svojo zgodbo. V Byronovi družbi so bili tedaj njegov mladi osebni zdravnik John Polidori, pesnik Percy Shelley, njegova ljubica in poznejša žena Mary Godwin ter njena polsestra, tudi nekdanja Byronova ljubica Claire Clairemont, Maryna polsestra. Polidori je začel pisati zgodbo Vampir, ki je izšla v Londonu 1819 in velja za prvo te vrste v literaturi. Mary, stara komaj osemnajst let, pa je v nočni mori videla umetno ustvarjeno bitje, pošast, in začela pisati. Nastal je roman Frankenstein (prva izdaja London 1818), ki govori o umetno ustvarjenem človeku, pošasti, ki ima na vesti najbližje sorodnike stvaritelja Victorja Frankensteina. Pošast, ki sicer čuti in je po svoje nesrečna, s svojimi neobvladljivimi dejanji opozarja na temne plati v človeku, iz romana pa veje tudi svarilo proti človekovi nepremišljeni predrznosti. Pošast svojega stvaritelja ne ubije, mu pa povzroči silne duševne muke. O vampirjih in Frankensteinu je posnetih nešteto filmov, napisanih bolj ali manj srhljivih romanov, nekateri pa imajo Frankensteina tudi za prvi roman znanstvene fantastike. Da so Byronovi gosti uživali v vinu in lavdanumu, vemo, morda pa so jim postregli tudi z ženevsko pasteto …?

Ženevska pasteta (Jalousie genevoise)

Za 1 pekač potrebujemo: 500 g listnatega testa, 2 jajci, 2 žlici belega zdroba, 75 g zmletih mandljev, 1 žlico rozin, 2 žlici pomarančnega soka, 250 g skute, 1 neškropljeno limono, 2 žlici limoninega soka, 60 g sladkorja, 1 vaniljin sladkor

Skuto damo na cedilo, da se dobro odteče. Nastrgamo limonino lupinico. V skledo damo skuto, rumenjaka, zdrob, mandlje, pomarančni in limonin sok, limonino lupinico, sladkor in vaniljin sladkor in dobro zmešamo.

Listnato testo zvaljamo na dva enaka ozka pravokotnika.

Pečico ogrejemo na 180°.

V pekač damo papir za peko in en trak testa. Nanj razporedimo nadev in pustimo krog in krog dovolj širok rob, 2–3 cm. V drugi kos listnatega testa z nožem naredimo enakomerne vodoravne zareze na 1 cm, a pazimo, da rob ostane cel. Rob dobro namažemo z beljakom in ga položimo čez nadev ter dobro stisnemo obe plasti testa. S preostalim beljakom namažemo še testene pramene in damo peči. Pečemo približno 30 minut. Ko je pečeno, posujemo s sladkorjem v prahu. Ponudimo lahko toplo ali hladno.

Pa dober tek!