Sodišča založila več kot sto oporok

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / sobota, 15. oktober 2016 / 09:33

Gorenjska sodišča od leta 1991 naprej niso upoštevala poslednje volje 116 pokojnikov, ki so pri njih shranili oporoke. Oškodovanim dedičem preostane le vložitev tožbe.

Kranj – Od skupno 945 oporok, ki so jih po ugotovitvah vrhovnega sodišča od leta 1991 do danes založili na vseh 44 okrajnih sodiščih po Sloveniji in zato niso bile razglašene, so jih na okrajnih sodiščih po Gorenjskem založili 116, od tega 61 v Kranju, 15 na Jesenicah, 27 v Radovljici in 13 v Škofji Loki. Vseh nerazglašenih oporok po letu 1945 pa je na gorenjskih sodiščih 495, so razkrili v uradu predsednice Okrožnega sodišča v Kranju. »Materialnopravne posledice bi lahko nastale v 28 zadevah do leta 1991 in 19 zadevah po letu 1991,« so še pojasnili in dodali, da oškodovanim dedičem preostane edino, da vložijo ustrezno tožbo, za kar pa se za zdaj na Gorenjskem še ni odločil nihče.

Konec prejšnjega tedna je vrhovno sodišče predstavilo svoje ugotovitve glede problematike nerazglašenih oporok, ki so jih na okrajnih sodiščih založili zaradi napak pri shranjevanju. Obstoj teh oporok, ki predstavljajo približno odstotek vseh oporok, shranjenih na sodiščih, so sicer med skrbnim pregledom zaznali že lani. Vrhovno sodišče je zato ustanovilo posebno delovno skupino, ki je izdelala smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek. Komisija je pripravila tudi predlog izboljšanja poslovnega procesa v zapuščinskih postopkih, ki se jih morajo držati vsi sodniki in drugo sodno osebje, vrhovno sodišče pa je zakonodajalca tudi pozvalo k spremembi zakonodaje za odpravo največjih tveganj pri shranjevanju oporok.

Po pojasnilih vrhovnega sodišča ni zakonske podlage za samodejno ukrepanje sodišč in povrnitev škode oškodovanim dedičem, zato morajo ti sami vložiti tožbo za zapuščino, lahko pa tudi odškodninsko tožbo zoper državo. »Država je dolžna prevzeti odgovornost za napake, če so jih povzročili njeni uslužbenci,« pa so prepričani v uradu varuhinje človekovih pravic, ki od predsednika vrhovnega sodišča med drugim zahteva pojasnila, zakaj nerazglašenih oporok v sodni hrambi niso našli pravočasno, kakšni ukrepi so bili v zvezi s tem sprejeti oziroma odrejeni, ali je bila ugotovljena odgovornost za nastalo situacijo in kako bodo sodišča pristopila k reševanju problematike, da ne bodo (le) morebitni prizadeti posamezniki nosili bremena sprožanja novih postopkov zaradi uveljavljanja njihovih pravic v pravdi. »Usmerjanja oškodovancev zgolj na pravdanje na podlagi sedaj znanih podatkov ne štejemo za ustrezno rešitev, saj to povsem spregleda, da so razlogi za nastali zaplet na strani sodišč,« so dejali.

V sodstvu se med drugim izgovarjajo, da sploh nimajo enotnega centralnega registra oporok. A ta obstaja pri Notarski zbornici Slovenije, kjer so opozorili, da oporoka z zapisom v »njihov« centralno voden register v celoti zagotavlja izvršljivost take oporoke, vendar pa nekatere oporoke, ki niso bile vložene pri notarjih, kljub zakonu niso bile vpisane v ta register. Trenutno je v register oporok vpisanih 22.881 oporok, od tega so jih samo notarji vpisali 20.837. V zbornici vsem oporočiteljem in upravičencem iz oporok, ki so bile kadarkoli vložene pri kateremkoli od 93 slovenskih notarjev, zagotavljajo, da bodo njihova volja in njihove pravice v celoti uresničene, za druge pa samo, če so bile tudi v resnici vpisane v register oporok. Ob tem opozarjajo, da so bile razkrite samo tiste neuresničene oporoke, ki so že zamudile rok izvršitve, bojijo pa se, da je takih oporok, katerih oporočitelji so še živi in niso vpisane v centralni register, še mnogo več. Centralni register oporok, vzpostavljen 15. oktobra 2007, preprečuje prav možnost založitve oporok. Vanj so notarji vpisali tudi vse oporoke, ki so bile pri njih vložene že pred tem. Podatke o oporokah, ki se evidentirajo v registru, pošiljajo notarji, odvetniki in sodišča.