Nobelovi nagrajenci 2016

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 14. oktober 2016 / 12:05

Kako naše celice jedo same sebe? Nova in eksotična agregatna stanja snovi? Da so molekule neke vrste stroji? Kdo je najbolj zaslužen za mir v Kolumbiji? Razumete pogodbe? Na ta vprašanja odgovarjajo nobelovci 2016.

Pet od šestih nagrad

Potek razglašanja Nobelovih nagrad (NN) je že utečen in traja cel teden. V ponedeljek (3. oktobra) smo izvedeli, kdo je letošnji nagrajenec za medicino: Japonec Jošinori Ohsumi – za »odkritja mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice«. Ohsumijeva odkritja razložijo, kako celica reciklira svojo lastno vsebino. Razloži pomen avtofagije (jedenja samega sebe) za številne fiziološke procese, na primer prilagoditev na pomanjkanje hrane ali pa odziv na okužbo. Mutacije v genih za avtofagijo lahko povzročijo bolezni, procesi avtofagije pa so pomembni tudi v številnih bolezenskih stanjih, npr. pri raku ali nevroloških boleznih … / Torek, NN za fiziko prejmejo britanski znanstveniki, ki se posvečajo raziskavam o stanju snovi: David Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz. Uporabili so napredne matematične metode za preučevanje nenavadnih oblik snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi. »Zahvaljujoč njihovemu pionirskemu delu je zdaj odprt lov na nove in eksotične agregatne faze,« piše v utemeljitvi. Njihovo delo je velik navdih za vse, ki se ukvarjajo z razvojem novih materialov v znanosti in elektroniki. / Sreda, NN za kemijo, za dosežke na področju oblikovanja in sinteze molekularnih strojev, prejmejo Francoz Jean-Pierre Sauvage, Britanec J. Fraser Stoddart in Nizozemec Bernard l. Feringa. Molekularni stroji so najmanjši stroji, ki jih bodo v prihodnosti najverjetneje uporabljali za razvoj novih stvari, kot so novi materiali, senzorji ter sistemi za shranjevanje energije. Letošnji nagrajenci so razvili molekule, katerih gibanje lahko nadzorujejo in ki lahko ob dodani energiji izvedejo določeno nalogo. »Motor molekule je zdaj na isti stopnji, kot je bil električni motor v 30. letih devetnajstega stoletja, ko so znanstveniki na ogled kazali različne vrteče se ročice in volane, ne da bi se takrat zavedali, da bi to lahko enkrat privedlo do električnih vlakov, pomivalnih strojev in strojev za proizvodnjo hrane.« / Petek, NN za mir dobi kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. »Norveški odbor za NN se je odločil, da bo z nagrado za mir 2016 nagradil kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa, za neomajna prizadevanja za končanje več kot 50 let trajajoče državljanske vojne.« Mirovni sporazum naj bi veljal do potrditve na referendumu, ki pa so ga kolumbijski volivci in volivke za malenkost zavrnili. »Zato je toliko pomembneje, da strani, ki ju vodita predsednik Santos in vodja sil Farc Rodrigo Londono, še naprej spoštujeta prekinitev ognja.« Premirje so za zdaj podaljšali do 31. oktobra, do takrat morata glavna akterja doseči nov dogovor, da ne bi državljanska vojna ponovno izbruhnila. / Ponedeljek, 10. 10., NN za ekonomijo dobita Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmström, za »prispevek k razvoju teorije pogodb«. Njuna teorija je pomembna za razumevanje cele vrste pogodb, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, npr. zavarovalne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. »Novo teoretično orodje, ki sta ga razvila Hart in Holmström, je dragocen prispevek k razumevanju 'življenjskih' pogodb in institucij pa tudi potencialnih pasti v pogodbah.« (Vira: Kraljeva švedska akademija, Stockholm; MMC RTV SLO)

Kaj pa NN za književnost?

Pri NN za književnost se je letos nekaj zapletlo, 18 članov Švedske akademije se še ni odločilo. Tako imajo spet dobiček stavnice. Ena od britanskih stavi na naslednji vrstni red možnih dobitnikov: Prvi na seznamu je japonski pisatelj Haruki Murakami, sledita mu sirski pesnik, esejist in prevajalec Adonis in Američan Philip Roth. Nato se zvrstijo kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, plodovita ameriška avtorica Joyce Carol Oates, Albanec Ismail Kadare, Španec Javier Marias, Irec John Banville, Portugalec Antonio Lobo Antunes, Norvežan Jon Fosse, korejski pesnik Ko Un, Madžar Laszlo Krasznahorkai in Argentinec Cesar Aira. Ko tole pišem, nagrajenec še ni znan, na dan objave tega članka bo že. Je eden od trinajstih imenovanih?

Obama na Mars?

»Z navdušenjem napovedujem, da sodelujemo s komercialnimi partnerji pri gradnji novih bivališč, ki bodo lahko vzdrževala in prepeljala astronavte na dolgotrajne misije globoko v vesolje. Iz teh misij se bomo naučili, kako lahko ljudje živijo daleč stran od Zemlje – kar bomo potrebovali za dolgo potovanje do Marsa …« To je izjavil ameriški predsednik Obama. Sam bo za zdaj odpotoval le – iz Bele hiše …