Kot bi ravno odšli na njivo ...

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 14. oktober 2016 / 00:00

Prvič po četrt stoletja so pred časom znova odprli vrata Mrakove domačije na Rečici pri Bledu. Gre za eno izmed redkih ohranjenih domačij iz 18. stoletja, kjer sta se ohranila tako tradicionalen način gradnje kmečkih hiš kot celotna zasnova notranjih prostorov.

Takoj ko prestopiš prag Mrakove domačije, se čas zavrti nekaj desetletij, če ne stoletij nazaj. Pred četrt stoletja pa se je čas v njej dobesedno ustavil, saj je po nenadni smrti zadnje lastnice skoraj do danes vse v hiši ostalo nedotaknjeno. Občutek dobiš, da se bo zdaj zdaj od nekod v škornjih za na njivo prikazala Katrca, kot so rekli zadnji lastnici Katarini Slivnik, za njo pa še njen brat Franc s polno pletenko domačega žganja pod pazduho. V pomivalnem koritu je namreč še vedno zložena kuhinjska posoda, omare pa so polne oblačil in živeža. Vsi ti predmeti zdaj čakajo, da jih bodo restavratorji popisali in jim mogoče vdahnili novo življenje prav v tej hiši, ki naj bi v prihodnje postala muzej.

Po besedah Ane Vrtovec Beno iz Gorenjskega muzeja Kranj, ki v sodelovanju z nekaterimi drugimi institucijami vodi prenovo, gre za enega najstarejših objektov na Bledu, in sicer ga uvrščajo v sredino 18. stoletja. Hiša z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in sadovnjakom predstavlja kmečko kulturo in način življenja blejskega kmeta, ki je danes v tem prostoru redkost. Stavba, grajena v dveh nadstropjih, ima kamnite okenske okvirje in kamnit klesan portal, nad katerim je dobro ohranjena freska sv. Florjana iz sredine 19. stoletja. Ogromen ključ odklepa lepo izrezljana vrata, ki odstirajo notranjost velike obokane veže. Veža naj bi bila v preteklosti pokrita s poslikavami, ki jih danes zakriva belež. Desno se bohoti velik bivalni prostor oziroma »hiša«, zraven sta kamra in črna kuhinja, v zgornjih nadstropjih pa so bile sobe. Tako v spodnjem kot zgornjem nadstropju so si greli z lončeno kmečko pečjo. Postelja v »hiši« pa po besedah Ane Vrtovec Beno nakazuje, da so zadnji lastniki tudi spali v spodnjem nadstropju, v katerem je bila napeljana elektrika, medtem ko je v zgornjih nadstropjih ni bilo. Kot zanimivost je še navedla, da v hiši prav tako nikoli ni bilo tekoče vode. Pasto za zobe in gel za tuširanje so odkrili v nekoliko novejši kuhinji, ki so jo uredili poleg še vedno delujoče črne kuhinje, leseno stranišče pa je bilo na dvorišču. »Hiša je bila last družine Slivnik, in sicer so nazadnje v njej živeli brat in dve sestri, Franc, Marija in Katarina.«

Kot domneva Srečo Vernig iz Muzejskega društva Bled, je morala biti družina precej premožna. Iz družinskega rodovnika, ki ga je leta 1983 sestavil Miha Andoljšek, je namreč razvidno, da so imeli v lasti ogromno parcel po Bledu. Kljub temu, pravi Ana Vrtovec Beno, so njeni zadnji lastniki živeli zelo skromno. Preživljali so se s pridelavo zelenjave in sadja, ki so ju prodajali na trgu. »Domačini se jih spominjajo po tem, da so se še 25 let nazaj vozili z volovsko vprego.« Sicer so veljali za zelo zaprto družino, zato zdaj šele zbirajo delčke, ki naj bi na koncu sestavili mozaik njihovega in življenja njihovih prednikov v tej hiši. »Ve se le, da jih je mama sama vzgajala, saj je oče umrl v prvi svetovni vojni. Najmlajša je bila takrat stara dve leti.« Zadnji trije lastniki niso imeli potomcev, do njihove lastnine pa je bilo upravičenih več kot petdeset dedičev, od katerih je občina postopoma odkupovala domačijo z gospodarskim poslopjem. Leta 2008 so jo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, letos pa so se lotili njene prenove. »Najprej smo se lotili čiščenja in evidentiranja predmetov, bilo jih je več kot 1600,« je pojasnila Ana Vrtovec Beno. Pri tem so naleteli na marsikaj zanimivega, saj so se med drugim ohranile stare kartonaste jaslice. Zelo dragocene so tudi številne vezenine in drugi izdelki iz tekstila, ki so jih našli v omarah. Med njimi je bil komplet dekliških oblačil za krst in lepo izvezen parni prt, ki zaznamujeta prvi začetek, drugi pa konec življenja. Posebno vrednost predstavljajo še lepo poslikane skrinje iz 19. stoletja, pri čemer je na eni vidna letnica 1861. »Našli smo še ogromno pisem in koledarjev, saj so bili zadnji lastniki zelo natančni in so vse, kar so počeli, natančno popisali. To nam bo v veliko pomoč pri sestavljanju zgodbe te hiše in njihovih lastnikov.« Do konca leta bodo po besedah Ane Vrtovec Beno pripravili načrt, kaj bo s hišo. »Občina želi, da bi v njej uredili muzej. Skozi stalne razstave bi predstavili življenje družine, ki je živela v tej hiši, in blejskega kmeta nasploh.« Kot še ugotavljajo, bodo potrebni le minimalni posegi, saj je hiša res lepo ohranjena. Upajo, da jo bodo konec leta 2018 oziroma v začetku leta 2019 že lahko odprli za javnost.