James in Kirsten Stewart ter Ralph Velasco

V očeh tujcev srečni in veseli

Večer. Blejski otok se je kopal v posebni svetlobi, jezero je bilo kristalno, nebo nad obrisi vrhov obarvano rahlo oranžno. Sončni zahod z Blejskega gradu je bil tisto, kar je v danem trenutku najbolj zanimalo Jamesa Stewarta iz Avstralije.

James je strasten fotograf. S soprogo Kirsten delita ljubezen do potovanj. Prihajata iz Sydneyja, Slovenijo pa sta tokrat obiskala prvič. Bila je le eden od postankov na njunem popotovanju od Benetk do Črne gore.

Zakaj Slovenija? Ker je bil zakoncema Stewart ta del Evrope vedno všeč. Želja izvira še iz časov, ko so bili njuni otroci majhni in so bile njihove varuške vse iz vzhodne Evrope. Tako sta se že pred časom odločila, da bosta obiskala dežele, iz katerih so dekleta prihajala. In ko sta se odločala za letošnje potovanje, sta naletela tudi na fotografsko popotovanje z naslovom Adriatic Tour. Vesela sta, da sta se odločila zanj. »Slovenija je res krasna dežela.«

Seveda za tovrstno raziskovanje in da James zadosti tudi svoji fotografski strasti, potrebujeta več kot le štirinajst dni dopusta. Tako potujeta vsako drugo, tretje leto, ker pri njih lahko dopust shranjuješ, ga prenašaš iz enega v drugo leto. Na ta način sta se pred slabimi štirimi leti odpravila na skoraj dvomesečno 'vandranje' po svetu.

V Sloveniji sta Stewartova obiskala Ljubljano in seveda Bled, katerega otok s cerkvijo sta že videla na množici fotografij na spletu in ju je tudi v realnem navdušil. Obiskala sta še Bohinj, se peljala skozi Kranjsko Goro, povzpela čez Vršič v dolino Soče. Pred Bledom so jima razkazali Radovljico, v Kranju sta se ustavila na hitro.

Ob omembi slovenske hrane se je par nasmehnil. Menita, da je izjemno okusna, seveda se pa razlikuje od njune doma. Sydneyjčani ne jedo recimo toliko krompirja in zelja, navajeni so v glavnem na svežo hrano in pri njih je priljubljena morska hrana. Pa tudi toplo ali vročo juho težko najdeš na jedilniku. Slavna 'Bled cake' oziroma po naše blejska kremšnita je še čakala na seznamu za okušanje, ravno tako tudi obisk otoka s pletno. Za gorenjski turistični biser sta si Stewartova vzela dva polna dneva. Kirsten je očarala že sama barva in čistina jezerske vode, medtem ko je Jamesona fasciniralo število cerkev: po ena na vsakem bližnjem hribu, kar je tudi večkrat na glas poudaril.

In kako Avstralca vidita Slovence? Popolnoma drugače, ko se vidimo sami. Slovenijo kot deželo sta doživljala kot sproščeno, prijazno in polno energije. »Ljudje so srečni, veseli.« Vsaj tisti, s katerimi sta prišla v stik. Opazila sta tudi ogromno mladih družin, kar se jima sploh zdi super.

Na njunem potovanju ju je poleg slovenskega spremljal še vodnik in tudi fotograf Ralph Velasco, sicer Američan, doma iz Chicaga. To je bil menda že njegov šesti obisk Slovenije. Zanj je Slovenija sploh ena tistih dežel, ki ponuja popotniškemu fotografu številne možnosti. »Ko sem Slovenijo obiskal leta 2007 prvič, o njej nisem vedel nič. Potem je prišlo povabilo, ali bi odvodil kakšno lokalno fotografsko turo. Tako sem se naslednje leto vrnil in deželo raziskal.« Sicer Ralph organizira popotovanja, ki vključujejo kulturo dežel, poseben poudarek pa je na fotografiji. Večinoma dela za svojo PhotoEnrichment Adventures, tokrat pa je bil v Sloveniji v vlogi vodnika za drugo agencijo. V tovrstnem turizmu je že osem let. Ogromno potuje, njegov urnik je nabito poln. Ve, da Slovenija premore precej skritih biserov. Z veseljem bi se vrnil in odvodil štirinajst dni Slovenije, a je problem, ker večina udeležencev njegovih potovanj ne dobi več kot toliko dopusta in ko se recimo Američan odpravi na obisk v Slovenijo, je ta pač največkrat sestavni del popotovanja v Evropo.

Ker je Ralph razpet med Evropo in Ameriko in živi praktično iz kovčka devet od dvanajstih mesecev, je začel razmišljati o tem, da bi se preselil v Evropo. Tudi na Ljubljano je pomislil. Slovenija mu je všeč. Ljudje so prijazni, Ljubljana se mu zdi fantastična, celo kozmopolitska. »Sploh stari del mesta, kjer se poleti ogromno dogaja. Če pa živiš tam, si pa že zjutraj v središču dogajanja. In seveda hrana je vrhunska.« Všeč mu je različnost Slovenije, kar pa je točno tisto, kar išče pri svojih potovanjih in navdušuje tudi njega osebno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 7. julij 2016 / 23:13

Fički na divjem zahodu

Idilični ranč na Lužah so v sproščenem kantrijevskem vzdušju preplavili legendarni fički, dobre volje pa ni manjkalo tudi v prenovljeni Kavarni Dvor ter v Medenem vrtu, ki je praznoval že pet sladkih...

Objavljeno na isti dan


Splošno / četrtek, 23. junij 2011 / 07:00

Korošci za dvojezične table

Celovec - Koroški deželni glavar Gerhard Doerfler je v soboto sporočil, da so Korošci na referendumu po pošti glasovali za memorandum o dvojezičnih krajevnih napisih, ki so ga 26...

Prosti čas / četrtek, 23. junij 2011 / 07:00

Golf s prijatelji

Eden najboljših hokejistov na svetu, Hrušičan Anže Kopitar je pred kratkim na blejskem golfskem igrišču organiziral dobrodelni turnir, v Smledniku pa je bil tretji HCP in Show golf turnir za ljubitelj...

Kultura / četrtek, 23. junij 2011 / 07:00

Zgodbe muzejski predmetov: Sita iz konjske žime

Velika posebnost vasi med mestoma Kranj in Škofja Loka je bilo tkanje barvastih sit iz žime konjskih repov. V Stražišču in okolici je bil od 16. do sredine 20. stoletja največji sitarski center v...

Mularija / četrtek, 23. junij 2011 / 07:00

Podari pločevinko

"Podari pločevinko" je ekološko humanitarna akcija. Letos so bile v medšolsko tekmovanje vključene šole in en vrtec iz osmih od dvanajstih regij. Učenci so skupaj zbrali več kot dve toni pločevink ter...

Prosti čas / četrtek, 23. junij 2011 / 07:00

Junak našega časa

Izgubljeno s prevodom: film Tam nekje je drama o samoiskanju sodobnega posameznika, tako odtujenega družbi, da mu ne bi mogel pomagati niti novi družinski zakonik.