Zavedal se je svojega dejanja

Albana Thaqija, obtoženega umora učitelja Pavla Zupana, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada z zvijačo po omrežju Facebook zvabili nazaj v Slovenijo, kjer so ga potem prijeli.

Kranj – Na Okrožnem sodišču v Kranju se je v sredo z zaslišanjem kriminalistov in izvedenca psihiatrične stroke končal dokazni postopek na sojenju Albanu Thaqiju, ki ga obtožnica bremeni umora učitelja Pavla Zupana 2. novembra 2014. Thaqiju za nasilno dejanje grozi od 15 do 30 let zapora.

Na tokratni glavni obravnavi so na prostor za priče stopili preiskovalci skupine za nerešene umore na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki so leta 2015 iskali morebitne dokaze, s katerimi bi razrešili Zupanov umor. Kot je povedal eden od preiskovalcev, je preiskavo pospešila informacija policijskega informatorja v avstrijskem Linzu, ki je s kaznivim dejanjem povezal Thaqija. »Ni bilo težko ugotoviti, na kateri primer se nanašajo informacije. V prvotni preiskavi Thaqija niso zaznali, ko smo začeli preverjati informacije, pa so se pojavile povezave z delavci, ki so prenavljali Zupanovo hišo,« je povedal neformalni vodja preiskovalne skupine, ki je opisal tudi, kako so osumljenega poskušali izslediti na različnih naslovih, iskali pa so ga tudi nemški varnostni organi. Na koncu so ga izsledili na spletnem družbenem omrežju Facebook, kjer se mu je eden od preiskovalcev predstavil kot dekle in ga tako zvabil v Slovenijo, kjer so ga pri Celju po opravljeni prepoznavi tudi prijeli.

Sojenje se je nadaljevalo s pregledom preostalih listinskih dokazov iz sodnega spisa, ki obsega 3500 listovnih številk in številne dokaze, med katerimi je tudi nekaj več kot sedem tisoč evrov, ki jih storilci po umoru niso odkrili, saj jih je imel Zupan skrite po različnih mestih v hiši, tudi pod vzmetnico. Dokazi pričajo tudi o zadnjem Zupanovem boju, saj so v njegovi roki našli šop las, ki jih je v poskusu obrambe izpulil morilcu. Na morilskem orodju pa so policijski forenziki odkrili mešane biološke sledi, iz katerih so razbrali DNK Pavla Zupana in obtoženega Thaqija. Njegov zagovornik Žiga Novak je predlagal ponovno analizo DNK obtoženca in las, odkritih v Zupanovi roki, a je sodnica Marjeta Dvornik predlagani dokaz zavrnila kot nepotreben.

Dokazni postopek se je končal z zaslišanjem sodnega izvedenca psihiatrične stroke Branka Brinška, ki pri obtoženem ni zaznal znakov duševne bolezni, kvečjemu znake socialne zanemarjenosti. Brinšek je pojasnil, da je Thaqi najverjetneje pristal na storitev kaznivega dejanja zaradi domnevne šibkosti žrtve, ki pa ga je z odporom presenetila, s čimer je izvedenec poskusil pojasniti nenavadno veliko število udarcev, ki jih je prizadejal Zupanu. Izvedenec je tako pri Thaqiju zaznal nebistveno zmanjšano prištevnost, med samo storitvijo kaznivega dejanja pa dopušča možnost bistveno zmanjšane prištevnosti v obliki stanja zožene zavesti, ki ga je povzročil odločen odpor učitelja. Teže svojega dejanja se je po mnenju izvedenca obdolženi zavedal tudi po storitvi kaznivega dejanja, saj naj bi po informacijah policistov dejanje obžaloval in iskal osebe, s katerimi bi se lahko pogovoril. Pri obtoženem je izvedenec zaznal tudi znake posttravmatske stresne motnje, ki je posledica dogodkov med vojno na Kosovu, a je ni ocenil kot relavantno za storjeno kaznivo dejanje. Thaqijevo duševno stanje je Grinšek opisal kot akutno stresno stanje in ne kot bolezen.

Sojenje se bo z zaključnimi govori in razsodbo predvidoma končalo še pred tretjo obletnico smrti nesrečnega Pavla Zupana.