
Srce razvoja šolstva na Gorenjskem
V Radovljiški graščini so pretekli četrtek slovesno zaznamovali šestdesetletnico delovanja Zavoda za šolstvo, katerega glavno poslanstvo tudi po šestih desetletjih ostaja razvoj vzgoje in izobraževanja.
Radovljica – »Z Zavodom za šolstvo imamo zelo dobre izkušnje, svetovalci nam ves čas stojijo ob strani in nas usmerjajo,« je v imenu vseh dosedanjih gorenjskih Kumerdejevih nagrajencev na slovesnosti ob šestdesetletnici Zavoda za šolstvo poudarila ravnateljica Osnovne šole Orehek Ivka Sodnik. Tudi radovljiški župan Ciril Globočnik je v imenu gorenjskih županov pohvalil tesno sodelovanje z Zavodom na vseh področjih. Zavod za šolstvo s svojimi svetovalci že šestdeset let predstavlja srce razvoja šolstva na Gorenjskem, ki pa ga po besedah predstojnice kranjske območne enote Zavoda za šolstvo Lucije Rakovec lahko izvaja le ob popolni vpetosti v vzgojno-izobraževalni prostor.
Korenine Zavoda za šolstvo na Gorenjskem po besedah Lucije Rakovec pravzaprav segajo že v leto 1954, pravo rojstvo predstavlja davna letnica 1956, ko je bil ustanovljen Oddelek za šolstvo in inšpekcijsko službo, leta 1995 pa je kranjska območna enota postala del Zavoda RS za šolstvo in to ime so ohranili vse do danes. Prihodnje leto jih čaka selitev na novo lokacijo, kjer bodo med drugim pridobili boljše pogoje za delo s starši in z otroki s posebnimi potrebami, bogatejši bodo tudi za prostorno učilnico, ki jo je doslej nadomeščala manjša sejna soba.
Zavod za šolstvo po njenih besedah predstavlja stičišče vzgojno-izobraževalnega trikotnika, v katerega na eni strani vstopa izobraževalna politika, na drugem koncu trikotnika je sama stroka posameznih predmetnih področij, na tretjem kraku pa praksa. »Ob tem zavedanju naši svetovalci z vso predanostjo opravljajo svetovalne, predavateljske, izvedenske, razvojno-raziskovalne in druge strokovne naloge s področja vzgoje in izobraževanja v partnerskem odnosu z vsemi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami.« V ta prostor poleg politike, stroke, učiteljev in ravnateljev vstopajo še družbeni oziroma socialni vplivi, vplivi tako imenovane generacije, vsaka s svojimi posebnostmi. »Vse te spremembe iz generacije v generacijo pomenijo imperativ za neprestano spremembo vzorcev delovanja v šolskem prostoru in nenehno iskanje novih načinov, ki ne bodo v šolski prostor vnašale samo novih informacij, temveč predvsem povezovalne veščine ali tudi veščine 21. stoletja, to so sodelovanje, komuniciranje, ustvarjalnost, kritično mišljenje, samorefleksijo, učenje učenja, sposobnost reševanja problemov in drugo,« je še dejala Lucija Rakovec.