Kariera pomembna, družina še bolj

Andraž Erzin z Luž je že pri 23 letih začel graditi poklicno kariero pri eni najbolj znanih investicijskih bank Morgan Stanley, po opravljenem polletnem pripravništvu pa se je odločil za delo v J. P. Morgan, ki mu je bila kot banka že prej bolj všeč, a sprva zanj niso imeli na voljo mesta, ki bi mu ustrezalo. Zdaj je del skupine izbranih mladih strokovnjakov Quant.

Že pri 23 letih ste uspeli dobiti službo v eni najbolj znanih investicijskih bank Morgan Stanley. Za marsikoga bi že to predstavljalo vrhunec kariere, vi pa ste šele na začetku poklicne poti …

»Res je, vendar o tem ne razmišljam na tak način. Samo sam veš, koliko si sposoben, tako da je najbolje, da se primerjaš zgolj s samim seboj in si postaviš temu primerne cilje.«

Kako ste si ob vpisu na študij finančne matematike v Ljubljani zamišljali svojo prihodnjo kariero – ste že takrat točno vedeli, kaj hočete in kako to doseči?

»Sploh ne. Takrat sem bil povsem posvečen plesu in sem se želel profesionalno ukvarjati s plesom, ob tem pa končati univerzo. Ob vpisu na univerzo sem finančno matematiko izbral zato, ker mi je šla matematika vedno dobro brez veliko vloženega truda in ker je vedno dobro imeti nekaj znanja s področja financ.«

Študij ste nadaljevali na Oxfordu. Zakaj ste se odločili za Oxford in kako vam je uspelo priti na eno najuglednejših univerz na svetu?

»Na začetku sem si za magisterij finančne matematike izbral tri najboljše univerze v Evropi, Univerzo v Oxfordu, Imperial College London in Švicarsko državno tehniško visoko šolo (ETH) Zürich. Seveda sem si najbolj želel študirati na Oxfordu, ker je to ena najprestižnejših svetovnih univerz, ki ti – poleg znanja in odličnih možnosti za zaposlitev – nudi tudi enkratno izkušnjo, ki si jo zapomniš za vse življenje. Prepričal sem jih najbrž predvsem s svojim potencialom in dokazano delavnostjo. Pa seveda s samimi intervjuji, kjer gre predvsem za preverjanje znanja matematike in programiranja.«

S čim ste po vašem prepričali odgovorne v Morgan Stanley, da so med množico tistih, ki se potegujejo za to službo, opazili ravno vašo prijavo?

»Pri teh bankah je tako, da imajo vsako leto poplavo prijav, zato je običajno za banke prvi korak, da izločijo tiste, ki niso iz najboljših desetih oziroma petnajstih univerz na svetu. Nato sledijo intervjuji, kjer je seveda znanje na prvem mestu, vendar jih zanima tudi, kako deluješ pod pritiskom, recimo kakšen pristop imaš pri reševanju nalog, za katere v resnici še nimaš znanja, da bi jih rešil. Pa tudi, koliko obšolskih dejavnosti si obiskoval. To jim namreč pove, ali si dovolj sposoben in dovolj dobro razporejaš svoj čas, da si imel poleg študija čas še za kaj drugega.«

Poklicno kariero boste zdaj nadaljevali pri še eni izmed največjih svetovnih bank, J. P. Morgan. Kako se vam je tu uspelo prebiti skozi selekcijsko sito?

»Pri J. P. Morgan je selekcija podobna. Ko sem decembra lani sprejel ponudbo za pripravništvo (internship) pri Morgan Stanleyu, sem imel ponudbo za pripravništvo tudi pri J. P. Morgan, ki mi je kot banka bolj všeč, vendar mi takrat še niso mogli točno povedati, v kateri ekipi bom pristal. Ko sem zavrnil ponudbo, so mi dali dodatni dan intervjujev, po katerih so mi ponudili pogodbo za nedoločen čas, vendar mi pozicija ni bila najbolj všeč. Potem pa sem med pripravništvom v Morgan Stanleyju prek zunanjih rekruterjev našel podobno pozicijo pri J. P. Morganu, še enkrat opravil vse intervjuje in dobil službo.«

Postali ste del skupine izbranih mladih strokovnjakov Quant. S čim se ukvarjate v tej skupini?

»V tej skupini primarno skrbimo za razvijanje, vzdrževanje in implementacijo matematičnih modelov za ocenitev in izračunavanje tveganja finančnih instrumentov. Ker pa sodelujemo z veliko različnimi ekipami znotraj in zunaj podjetja, dobimo tudi veliko drugačnih nalog, od analiziranja svojih tekmecev do statistične analize in tako imenovanega 'machine learninga' – gre za vejo statistične oziroma podatkovne analize, ki se ukvarja z avtomatizacijo grajenja in kalibriranja modelov. Uporablja algoritme, ki se sami sproti trenirajo, izboljšujejo in odkrivajo vzorce, ki jih mi ne bi odkrili. Delo je v glavnem zelo raznoliko.«

Kako je videti vaš običajen delovni dan v tako veliki banki?

»Vstajam okrog pol osmih zjutraj, delovni dan začnem uro kasneje, končam pa ga nekaj čez sedmo uro zvečer. Vmes imam pol ure časa za kosilo, kavico popijem kar ob računalniku … Veliko časa posvetim branju oziroma pisanju matematičnih in finančnih člankov ter programiranju. Precej časa gre tudi za delo z ekipo, kjer predstavljam svoje ideje in napredek ter dobim povratno informacijo od starejših. Obenem aktivno sodelujem pri projektih, s katerimi se ukvarjajo drugi. Ostalo pa predstavljajo sestanki, konference in predstavitve zunaj naše ekipe. Zvečer se običajno odpravim na tek, včasih tudi v fitnes, bazen ali savno.«

Kakšne so vaše ambicije v prihodnje, kje se vidite čez nekaj let?

»Trenutno je čas, da se posvetim pridobivanju širokega tehničnega znanja, čez pet do deset let pa bi si želel v menedžment, verjetno v Sloveniji.«

Sami pravite, da za vas neuspeh enostavno ne obstaja, čeprav si vedno postavljate zelo visoke cilje. Pa vas je kljub temu vsaj malo strah, kadar ste pred novim izzivom? Kako se spopadate s tem?

»Nekaj nervoze je vedno prisotne. Načeloma se s tem uspešno spopadam in ni problemov, dokler imam dovolj energije, da se osredotočim na samo delo in pripravo. Tako nimam časa razmišljati o tveganju. Je pa res, da ko ta obdobja stalnih pritiskov trajajo dlje časa – kot recimo štirimesečno obdobje lani, ko sem imel okrog petdeset intervjujev –, ni najlažje in včasih potrebuješ kakšen teden počitka, da prideš k sebi.«

Ponašate se tudi z večkratnim naslovom državnega prvaka v latinskoameriških in standardnih plesih. Vas ista tekmovalnost kot pri plesu žene naprej tudi pri delu?

»Pri plesu je malo lažje, ker imaš tekmovanja ves čas, tako da imaš ves čas kratkoročne cilje, za katere delaš. Pri delu je drugače in me bolj žene to, da odlično opravim projekt ter se dokažem svoji ekipi in drugim v podjetju, pa seveda da nabiram znanje.«

Kljub uspešni karieri v največjih svetovnih bankah se nameravate vrniti v Slovenijo. Kaj vas vleče nazaj v Slovenijo?

»Kakovost življenja v Sloveniji je mnogo višja. Morje, gore, narava ... Slovenija je resnično lepa država in vse je na dosegu roke. Pa seveda tudi družina. Kariera je pomembna, vendar ne toliko, da bi za seboj pustil ljudi, ki so mi jo omogočili in ki so mi najdražji.«

Kaj bi v Sloveniji lahko za vas predstavljalo največji izziv? Kako bi lahko pridobljeno znanje uporabili v Sloveniji?

»Ta čas se s tem ne obremenjujem preveč. Glede na to, da sem pravkar dopolnil 24 let, še nimam veliko izkušenj. Kakor vem, prav veliko izvedenih instrumentov v Sloveniji ni, modeli pa, če so, so precej enostavni. Tako da vsega, kar se bom naučil v tujini, doma verjetno ne bom mogel uporabiti. Vendar me to ne skrbi, saj vsakodnevno rešujem nove probleme, tako da sem se navajen hitro učiti in prilagajati, moj spekter znanja pa je oziroma še bo zelo širok.«

Kaj pa bi bil vaš nasvet mladim, ki se šele odločajo za iskanje študijskih in poslovnih priložnosti v tujini?

»Glede poslovnih priložnosti bi zagotovo priporočal, da jih mladi maksimalno izkoristijo. Glede študija pa je tako, da bi ga priporočil predvsem tistim, ki imajo možnost izbora katere od boljših svetovnih univerz oziroma si želijo v tujini ostati tudi nekaj let po študiju. Drugače je mogoče bolje ostati doma, ker so tudi nekatere naše fakultete vrhunske, poleg tega pa študenti lahko v času študija že pridobijo poznanstva in reference.«