Horvat, drugačni Hrvat

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 25. september 2016 / 17:29

Za filozofa Srečka Horvata (1983) pravijo, da je za Hrvate to, kar je za Slovence Slavoj Žižek. Njuni pogledi na svet so največkrat radikalno drugačni od pogledov večine njunih sonarodnjakov. Preberimo nekaj Horvatovih …

Hrvaški Žižek

Tale je, denimo, ena njegovih: »Potrebujemo radikalni internacionalizem. Če kapital deluje na mednarodnem prizorišču, moramo tudi mi delovati enako.« V nacionalne države ne verjame: »V 21. stoletju, v modernem kapitalizmu, so nacionalne države preživet koncept. To pa zato, ker je globalni kapitalizem vdrl v vse sfere človeškega življenja. Videli smo primer Sirize v Grčiji, ki kaže na to, da kljub temu, da pridete na oblast, nimate dovolj moči za spremembe. Tudi to je dokaz, da je koncept nacionalne države preživet, danes vladajo tajni trgovinski sporazumi in velike korporacije. Vedno bolj je čutiti vpliv podjetij iz Silicijeve doline, Googla in Facebooka, ki z novimi koncepti, kot so na primer pametna mesta ali internet stvari, popolnoma zamenjujejo naše dojemanje nacionalne države, ki po mojem mnenju nima več nikakršne moči.« Trump ni po njegovem nič nevarnejši od Clintonove. »To ni nobena novost. Fenomen Trump smo lahko že videli pri Berlusconiju v Italiji. Trump je ameriška različica Berlusconija. Njegov vzpon dokazuje nekaj podobnega kot brexit. Zanimivo je namreč pogledati strukturo ljudi v Veliki Britaniji, kako so glasovali: 70 odstotkov podpornikov EU-ja je bilo iz Londona oziroma finančnega središča City – torej tisti, ki že tako imajo korist od Unije. Proti je glasoval predvsem delavski razred, ki je doživel vse varčevalne ukrepe, od Margaret Thatcher do Tonyja Blaira. Beli delavski razred je v ZDA kupil Trumpov populizem. Verjamejo, da bo Trump popeljal ZDA iz krize. Pri tem je treba poudariti, da Donald Trump niti slučajno ne predstavlja večje nevarnosti kot Hillary Clinton. Če pride na oblast Trump, ne vemo točno, kaj lahko pričakujemo. Lahko se zgodi vse. Če pride na oblast Hillary Clinton, pa lahko pričakujemo nove vojne, ne samo nadaljevanje bojev v Siriji in Libiji, ampak tudi nadaljevanje tako imenovanega transatlanticizma oziroma ekspanzivno politiko, ki jo bomo čutili tudi v Evropi.« V svoji zadnji knjigi Radikalnost ljubezni proučuje Horvat vpliv politične ureditve na ljubezensko življenje. Kaj imata skupnega ljubezen in revolucija? »Veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled. Že Engels je rekel, da je pri vsaki radikalni revoluciji potrebna tudi sprememba v intimni sferi. Oktobrska revolucija, od katere mineva 100 let, je prinesla nekatere najbolj radikalne spremembe seksualne zakonodaje, ki jih danes ne bi sprejele niti najbolj progresivne vlade. Podobno je bilo s francosko revolucijo, ki je na novo osmislila enakopravnost spolov. Vsak večji politični razkol prinese tudi vprašanje emocij, spraševanje o načinu obnašanja drugega proti drugemu, kako poteka formiranje zveze, vprašanje patriarhata … Danes navkljub nekaterim velikim pretresom nismo prišli do točke, kjer bi se vprašali, kakšne spremembe želimo na področju intimnosti. Danes smo priče poenostavljanju odnosov, to lahko vidimo na Facebooku, kjer se prijateljstva merijo z všečkanjem, pa pri novih aplikacijah, kot sta Grindr in Tinder, kjer se izbor ljubezenskega partnerja dogaja na svobodnem tržišču. Radikalno moramo redefinirati pojem ljubezni in najintimnejših odnosov.« (Vir: Luka Hvalc, MMC RTV SLO) – In tako naprej, v tem slogu. Zanimivo, mar ne!

Pol moških, pol žensk

»Če je Bog v svojem načrtu predvidel, da smo ljudje približno na pol razdeljeni na ženske in moške, zakaj je potem za kamero samo približno 10 odstotkov žensk, ko pa je ta medij tako vpliven, tako izobraževalen, tako navdihujoč. Zakaj je glas žensk tako aktivno poneumljan in marginaliziran? Za to ni nobenega opravičila. Vsi bomo pridobili, če sklenemo: Veste kaj? Ne med mojo stražo. Do svojega zadnjega dneva bom advokat za raznolikost.« Tako je prepričan britansko-nigerijski filmski igralec David Oyelowo (1976). Letošnjega filmskega festivala v Torontu se je udeležil kot član igralske zasedbe dveh filmov, ki sta jih režirali ženski, A United Kingdom in Queen of Katwe.

Razlike v pogledih

»Če sta Francija in Nemčija glede nekaterih tem enotni in po njunih besedah zadovoljni, sem vesel zanju. Sam nisem zadovoljen s sklepi glede rasti in migracij, zato ne morem imeti skupne konference z Merklovo ali Hollandom.« Tako je po zasedanju Sveta Evrope v Bratislavi (17. 9.) italijanski premier Matteo Renzi zavrnil možnost, da bi na sklepni tiskovni konferenci nastopil skupaj z voditeljema Nemčije in Francije. Še eno od znamenj, da postaja Evropska unija vse večja disharmonija. Kažejo razlike v pogledih tudi na razpoke v temeljih?