Naravna hrana je tudi zdravilo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. april 2013 / 06:00

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je gostil avstralskega strokovnjaka s področja naravne, lokalne ekološke pridelave hrane dr. Johna Fielderja.

O svojih dolgoletnih izkušnjah na področju ekološkega pridelovanja hrane, pomenu uživanja lokalno pridelane hrane in hrane, ki zdravi, je spregovoril tudi na predavanju z naslovom Kako naravno pridelana hrana podpira zdrav način življenja v Biotehniškem centru Naklo. Predavanje so pripravili v okviru programa Podeželsko razvojno jedro – Podjetništvo na podeželju, ki ga sofinancirajo občine Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor in Jezersko.

Dr. John Fielder ekološko kmetuje že od leta 1967. Z družino živi na posestvu Clohesy River v Cairnsu na severu Avstralije. Na posestvu, ki obsega 121 hektarov, gojijo ekološke pridelke, izvajajo prakso naravne higiene in izobražujejo. Na svoji kmetiji je namreč Fielder ustanovil tudi Akademijo naravnega načina življenja, v okviru katere svoje dolgoletne izkušnje deli tudi z drugimi. »Ljudem želim posredovati svoje izkušnje z ekološkim kmetijstvom, obenem pa jih seznaniti, da obstaja alternativa uradni medicini, s čimer imamo tudi praktične izkušnje.« Prepričan je namreč, da je mogoče pridelati hrano, ki ni samo hranilo, temveč tudi zdravilo. »K meni na farmo prihaja mnogo ljudi, nad katerimi je uradna medicina obupala. A kljub temu jim pomagamo povrniti zdravje,« je poudaril in dodal, da nas prepričujejo, da se moramo virusov in bakterij bati. »A obstajajo znanstveni dokazi, da to ne drži. Tudi bakterije so del narave, narava pa ne dela napak, samo mi jih. To je tako radikalno, da veliko ljudi rabi precej časa, da to sprejme in razume,« je pojasnil Fielder in dodal, da mnoge prepriča, ko sami izkusijo, da lahko živijo brez zdravil in to celo bolje kot prej. Do tega, je dejal, pa pridemo s spremembo našega načina življenja, prehranjevanja in razmišljanja ter pridelave hrane.

Pri tradicionalnem načinu kmetovanja, opozarja Fielder, ne upoštevajo potreb rastlin. »Z uporabo različnih kemikalij zastrupljajo in uničujejo organizme v zemlji, zato ta zemlja nima več nobene hranilne vrednosti in sčasoma postane neplodna, saj rastlinam ne ponuja več hrane. Pri ekološkem kmetijstvu pa velja pravilo, da je treba zemlji vrniti, kar ji vzameš.« Pri ekološkem kmetijstvu, je opozoril, ni bližnjic. Zemljo, pravi, je najprej treba narediti spet plodno, kar zahteva dolgotrajne postopke in procese, dobro pa je tudi razumeti, je dodal Fielder, kaj nam narava sama nudi. »Treba pa se je tudi zavedati, da je 'živa' hrana tudi zdravilo oziroma osnova za naše zdravje.« Idealno bi bilo, meni, da bi ljudje lahko posegali zgolj po lokalno pridelani hrani, saj je ta najbolj sveža. »Hrano, ki prepotuje velike razdalje, pa so obrali še zeleno, kar gotovo ne more biti dobro za naše zdravje. Idealno bi bilo, ko bi jo lahko pobirali kar z dreves oziroma vrta.«

Mnogo ljudi kljub temu še vedno ne verjame, da je ekološko pridelana hrana res bolj kakovostna. Zato, pravi Fielder, je treba ljudem dati informacije, saj sicer omogočamo prostor za širjenje govoric. Druga stran, ki jo predstavljajo veliki pridelovalci in trgovci, je namreč po njegovih besedah ta čas veliko bolj uveljavljena, imajo več denarja in tudi moč. Zato, še dodaja Fielder, moramo potrošniki sami zahtevati zdravo hrano, če želimo biti zdravi.