Če si v glasbi dolgočasen, je pot do konca kratka

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 15. april 2013 / 06:00

Decembra lani je minilo petdeset let od prvega nastopa Alfija Nipiča. V sklopu praznovanja glasbenega abrahama bo štajerski glasbenik v četrtek, 18. aprila, ob 19. uri nastopil tudi v športni dvorani na Trati pri Škofji Loki, poleg njega bodo obiskovalce zabavali še Modrijani in Helena Blagne.

Če bi se še enkrat odločal, čemu bi posvetil življenje, bi se, kot pravi, brez pomisleka spet odločil za glasbo. Svojo kariero sicer deli na tri obdobja: prvo je bilo v zabavni glasbi, drugo, ko se je leta 1974 pridružil Ansamblu bratov Avsenik in z njim 'vandral' po svetu skoraj dvajset let, od tedaj pa vse do danes pa se spet pojavlja v zabavni glasbi. Maja bo izšel njegov jubilejni album, sicer pa obljublja, da bo svoje občinstvo še naprej presenečal s pesmimi v različnih glasbenih žanrih. V glasbi namreč nenehno išče nove izzive, kot pravi, bi bilo zanj najbolj boleče spoznanje, da je postal dolgočasen.

Pred vami je jubilejni koncert v Škofji Loki. Kaj pripravljate za obiskovalce?

»V dveh sklopih bom predstavil del svojega repertoarja. Celega niti ne bi mogel, saj imam posnetih okrog 120, 130 pesmi zabavne glasbe. Nastopila bosta še dva gosta, sicer pa bom večji del koncerta prepeval sam.«

Vaši gostje bodo Modrijani in Helena Blagne. Zakaj ste se odločili zanje?

»Zadnje čase sem z Modrijani večkrat prepeval na njihovi prireditvi v Celju in še na nekaj drugih prireditvah, s Heleno Blagne pa sem imel v zadnjih desetih letih kar nekaj samostojnih koncertov v Sloveniji. Na koncertu bom torej s tistimi, ki so z mano že dostikrat stali na odru.«

Petega decembra lani ste že imeli jubilejni koncert v Hotelu Koper, na istem mestu, kjer ste pred 50 leti uradno začeli kariero. Kakšen je bil vaš prvi koncert?

»V bistvu to ni bil koncert. Prepeval sem v hotelu, ljudje pa so hodili na plesišče in plesali. Danes je to skoraj nemogoče, ker ni več stalnih plesišč. Na isti lokaciji sem petdeset let kasneje pripravil prijeten večer, tako kot takrat, ko smo še hodili na plesišča. Vse skupaj me je spomnilo na tiste lepe večere, ko smo se družili v lokalih ob živi glasbi in tudi zaplesali, pa naj bo to ponedeljek, torek, sreda ali sobota. Tega na žalost ni več.«

Kako ste sploh stopili na glasbeno pot?

»Ko sem še delal v tekstilni tovarni, sem v Astorii srečal bobnarja Fritza Papeža, kolega iz srednje šole, ki je igral v koprskem hotelu Triglav. Prepričal me je, naj grem namesto v službo z njim na morje. Takrat sem se odločil, da se bom nekaj časa ukvarjal z glasbo, starši pa niso bili ravno navdušeni nad tem. Vse skupaj se je potem raztegnilo v 50 let. Ni mi žal, če bi se še enkrat odločal, bi delal isto. V glasbi sem užival in še vedno uživam. Če ne bi, bi že davno nehal. Ko me sprašujejo, do kdaj bom pel, vedno rečem, 'dokler bo telo zmoglo in duša hotela'.«

Na katero obdobje v teh 50 letih vas vežejo najlepši spomini?

»Svojo kariero delim na tri obdobja. Prvo je bilo obdobje zabavne glasbe, ko sem prepeval na festivalih Vesela jesen, Slovenska popevka, Opatijski festival in dve leti s skupino Clan v Zagrebu, veliko pa tudi na poletnih terasah od Kopra do Dubrovnika. Drugo je bilo obdobje z Avseniki, po letu 1990 pa je spet sledilo samostojno obdobje. Ne morem reči, katero obdobje je bilo najlepše, ker od nekdaj to rad delam. Moram pa povedati, da v glasbi ves čas iščem nove izzive. Pri meni ne gre za krogotok, ki se ponavlja, to bi bilo v glasbenem smislu zelo dolgočasno. Ogromno žanrov sem prepeval in jih še vedno. Ko sem prepeval techno variante, so nekateri rekli, 'zdaj se mu je pa utrgalo', sam pa mislim, da bi se vsi morali truditi, da bi na ta način presenečali svoje poslušalce. Če si v glasbi dolgočasen, je to najkrajša pot do konca. Takrat si ljudje rečejo, 'eh, saj ta ima pa vedno ene in iste pesmi'. Zame bi bilo najbolj boleče, da bi spoznal, da sem postal dolgočasen. Vedno me zanimajo nove stvari, glasbi se posvečam z dušo in telesom. To delam že celo življenje, le eno leto sem delal v tekstilni tovarni. Nikoli mi ni bilo dolgčas, vedno znova odkrivam stvari, ki bi jih še naredil. Napisal bi tudi knjigo o življenju človeka, ki se je 50 let ukvarjal z glasbo in jo podkrepil s fotografijami, imam jih več tisoč.«

Pravite, da se od nekdaj trudite, da v glasbi niste dolgočasni. Je to vaš ključ do uspeha? Je to pripomoglo, da se vam je tako dolgo uspelo obdržati na sceni?

»Nikoli nisem razmišljal o uspehu, popularnosti. Enostavno to rad delam, povsem normalno so bili pa tudi slabi časi. Tudi zdaj včasih za kakšen nastop ne dobiš niti potnih stroškov. Ogromno je ljudi, ki te izkoristijo, se po nastopu skrijejo … To vedno znova odkrivaš, a če zaradi tega odnehaš, je to znak, da to delaš mogoče samo zaradi preživljanja. Jaz pa se z glasbo ukvarjam iz radosti.«

Kakšne načrte imate z glasbo v prihodnje?

»Prihodnji mesec bo izšla moja jubilejna plošča, na njej bo dvanajst duetov z znanimi slovenskimi pevkami in pevci, s katerimi sem veliko stal na odru. Polovica skladb bo novih, polovica že slišanih, ostajam pa pri zabavni glasbi in popevkah. Pripravljam pa tudi že novo ploščo.«