Vsakemu volivcu dva glasova

Zveza društev upokojencev Slovenije je ob koncu marca v državni zbor vložila 5629 podpisov podpore za novelo volilnega zakona. Eden od upokojenih ekspertov, ki so pripravili predlog zakona, je tudi dr. Ivan Kristan.

Škofjeločan dr. Ivan Kristan, v preteklosti ustavni sodnik še na zveznem sodišču, v samostojni Sloveniji pa prvi predsednik državnega sveta, je z volilno zakonodajo povezan že od devetdesetih let. Že takrat se je zavzemal za kombiniran sistem, kakršnega pozna denimo Nemčija, in kakršnega sedaj predlaga Zveza društev upokojencev Slovenije.

Zakaj je pobudo za novelo volilnega zakona vložila prav upokojenska zveza?

»Zveza društev upokojencev (ZDUS) je kot ena od organizacij civilne družbe pokazala naklonjenost ideji za spremembo volilne zakonodaje v smeri uveljavitve kombiniranega sistema, ki dokazano pomeni stabilnost in v večji meri kor sedanji proporcionalni sistem zagotavlja ustavno zahtevo, po kateri imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov. Poleg tega gre za organizacijo z velikim številom članov, ki lahko uspešno promovira to idejo v javnosti. Tako so v ZDUS pripravili regijske posvete in zbrali prek pet tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zakonodajne pobude.«

Kakšne so prednosti volilnega sistema, ki ga predlagate?

»V državnem zboru so sicer še druge pobude, povezane z volilnim sistemom. Predlagatelji so jih podrobneje predstavili 9. aprila na posvetu v državnem svetu, kjer smo zagovarjali tudi naš predlog. Leta 2000 z ustavnim zakonom sprejeti proporcionalni volilni sistem je predvidel, da morajo volivci imeti odločilen vpliv na to, kdo jih bo zastopal v državnem zboru. Pobuda ZDUS pa izhaja iz prepričanja, da je ta vpliv premajhen in da so mandati v državnem zboru vse preveč odvisni od političnih strank. Te so alfa in omega, svoje kandidate namreč s svojimi mehanizmi ustrezno razvrščajo po različnih volilnih okrajih in določene kandidate favorizirajo. Potem ko so mandati že razdeljeni, pa poslanci glasujejo, kot jim velevajo njihove stranke, nekateri o tem podpišejo celo »bianco« izjave. Od strank neodvisni kandidati pa nimajo možnosti, da bi prišli v državni zbor.«

Kaj je torej jedro vašega predloga?

»Namen kombiniranega zakona je, da bi se strankarski monopol odpravil. Povsem to seveda ne bo šlo, saj imajo stranke veliko moč. Bistvo predloga novele zakona o volitvah je zagotoviti vsakemu volivcu dva glasova. S prvim glasom naj bi volivec volil poslanca iz svojega volilnega okraja, z drugim glasom pa bi izbral politično stranko, ki naj sestavi vlado. Volilne enote bi razdelili na štiri okraje, tako da bi bilo v državni zbor po predlogu zakona ZDUS neposredno izvoljenih 44 poslancev, iz vsakega volilnega okraja po eden. Še 44 mandatov naj bi bilo podeljenih kandidatom z list političnih strank, toda tudi tu bodo morale stranke upoštevati število glasov, ki jih bo dobil posamezen kandidat, ali preferenčni glas. Ta sestav državnega zbora bi bil drugačen, vanj bi prišlo tudi nekaj neodvisnih poslancev, da ne bi bili vsi odvisni od političnih strank.«

Ali vaš predlog odpravlja tudi druge pomanjkljivosti sedanjega volilnega sistema?

»Druga pomanjkljivost sistema je pokritost Slovenije. Po našem predlogu ne bi bilo več »belih lis«, ko nekateri okraji sploh ne dobijo nobenega mandata. Zgovoren je skupen podatek ob zadnjih volitev, da 13 volilnih okrajev (kar pomeni 15 odstotkov vseh volivcev) ni dobilo nobenega mandata. Če vzamemo Gorenjsko, je območje, ki zajema Radovljico, Bled in Bohinj s 30 tisoč volivci, ostalo brez poslanca, na drugi strani pa imamo na škofjeloškem območju s 15 tisoč volivci kar tri poslanske mandate. Predlog ZDUS odpravlja tudi to pomanjkljivost, ker bi vsaka od 44 volilnih enot dobila svojega poslanca. Ta je druga prednost našega predloga, tretja pa boljša zastopanost po spolu. Vse skupaj pa lahko strnemo lahko v pričakovanje, da se volilni sistem iztrga iz monopola strank in civilna družba bolj pride do izraza.«

Kakšne možnosti pripisujete predlogu ZDUS?

»Pričakovati je, da mu stranke ne bodo naklonjene, sedanji poslanci mu ne bodo ravno ploskali. Organizirati bo treba civilno družbo, da izvede pritisk na poslance in z argumenti dokaže, da je naš predlog boljši od sedanjega sistema. Po vložitvi pobude bo šel zakon v prvo branje. Če bodo poslanci odločili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, bo šel naprej v drugo in tretje branje. Potrebno bo ustvariti javno mnenje, da bi bil predlog zrel vsaj za drugo obravnavo, potem pa naj se preverjajo različni predlogi, kaj je boljše. Ne želimo pa, da bi ga že v prvi fazi zavrnili.«