Po traku visoko nad tlemi
Pet mladih zanesenjakov je pred dnevi izpeljalo prav posebno spektakularen podvig. Na triglavski Sfingi so napeljali 80-metrski najlonski trak in se sprehodili po njem – kar 1400 metrov nad tlemi.
Mojstrana – Pobudnik podviga je bil Ljubljančan Miha Škof, ki je tudi eden od vodilnih pri gibanju za slackline (hoja po napetem traku oz. »gurtni«) oz. highline (hoja po traku, razpetem visoko nad tlemi) v Sloveniji in eden od treh ustanoviteljev športno-kulturno-raziskovalnega društva Balansa slackline, ki pri nas deluje dve leti in pol.
»Pri Sfingi sem, takrat sicer le na 30-metrskem traku, hodil že pred dvema letoma, ker pa gre za eno najlepših lokacij za to dejavnost pri nas, sem tokrat k podvigu povabil še štiri prijatelje iz Avstrije in Nemčije. V upravi Triglavskega narodnega parka so bili naši pobudi naklonjeni, žal pa nam je kljub dobri napovedi malo ponagajalo vreme, saj smo imeli v dneh le kako uro sonca, sicer pa gosto meglo. Prvi dan smo prek Plemenic do Sfinge znosili vso potrebno opremo in brez težav iz ene strani na drugo napeli trak, naslednji dan pa nas je čakala hoja. Zaradi mraza smo bili raje obuti, čeprav je občutek z bosimi nogami boljši, zaradi megle pa je bila vidljivost le kakšnih trideset metrov. Ni tako težko, kot je videti, saj varnost postavljamo na prvo mesto,« nam podvig 1400 metrov nad tlemi smeje – kot bi šlo za nekaj povsem vsakdanjega – opiše Miha Škof, tudi inštruktor plezanja, in poudari, da so pri hoji vedno dobro varovani – pripeti na trak, po katerem hodijo, in trak, ki je napet vzporedno z obremenjeno vrvjo.
Izzivov tudi v naših gorah še veliko
Kljub vsemu velikih doz adrenalina ne manjka, predvsem pa je hoja po najlonskem traku, ki je širok le dva centimetra in pol, zaradi potrebe po izjemni koncentraciji predvsem psihično naporna.
»Treba se je znati umiriti, povsem osredotočiti, odmisliti zunanje dejavnike in imeti zelo dobro ravnotežje, veličastnega občutka, kaj delaš in kaj zmoreš, pa je lahko hitro preveč, zato je koncentracija potrebna povsem do konca, sicer lahko padeš,« pravi Škof in dodaja, da tehničnih omejitev pri tem adrenalinskem športu skorajda ni. Rekord v dolžini traku, razpetem med dvema fiksnima točkama, je namreč kar tisoč metrov, v prihodnje pa bi lahko tudi na Sfingi trak razpeli na 400 metrih, »trakohodci« pa bi bili ob lepem vremenu lahko vidni tako iz Aljaževega doma v Vratih kot s poti na Triglav.
Hoja po traku namreč tudi pri nas postaja vse bolj priljubljena, zato si tudi slovenski zanesenjaki v prihodnje želijo organizirati kakšno srečanje s tujimi somišljeniki in to umetnost, kakor imenujejo »slackline«, predstaviti širšim množicam.