Fascinacija na razpotju

Hitro preigravanje naših čustev in stanj med s košarko zapolnjenimi dnevi je za nami. Seveda smo vsi navijali za naše, čeprav smo kdaj pa kdaj tudi jezno stisnili pesti … Pri meni je že tako, da si med tekmovanji – če jih gledam – izberem koga, ki bi ga na primer povabila na večerjo. Poleg naših sem največ simpatij namenila Francozom. Sicer fantazijska želja me usmeri v izbiro jedilnika. No, pa bomo kaj francoskega, morda specialitetko iz kakšnega znanega mesta. Če bi si izbrala Joffreyja Lauvergna, ne bi imela težav, ker je rojen v Mulhousu, alzaška kuhinja pa je znana. A kaj ko sem si izbrala postavnega Tonyja Parkerja in odkrila, da je bil rojen v belgijskem Bruggeju. Oče Američan, profesionalni košarkar, mama lepa holandska manekenka. Tonyjeva soproga je nekaj let razglašana igralka Eva Longoria. Kam na tem razpotju? Odločila sem se vseeno za belgijski Brugge, ki ga poznam od 2002, ko je bil izjemno evropsko mesto kulture s sicer zasoljenimi cenami v restavracijah, v gostilnicah pa je nekako šlo.

Brugge je čudovito staro mesto s prostranim slikovitim trgom, kanali, tipičnimi hišami, s čokoladnicami, kjer se ti denar kar sam zmuzne iz denarnice. Vojne so ga obšle, zato so žlahtne stavbe ostale. Leta 2000 ga je UNESCO razglasil za del svetovne kulturne dediščine in od takrat je postal prava meka za turiste. Ker je tudi univerzitetno mesto, ima živahen utrip. Impozantno je njegovo novo in velikansko pristanišče. Sredi 19. stoletja je izšla tudi knjiga Videti Brugge … in umreti …, ki je že tistikrat postala vaba za vse, ki radi kaj lepega doživijo, vidijo in ohranijo v spominu. Seveda v mestu kar mrgoli stojnic z ocvrtim krompirčkom. Flamska kuhinja ni ravno dietno usmerjena, a po dolgih sprehodih skozi mesto se kakšna odvečna kalorija tudi izgubi. Meni so zaradi priprave ugajali predvsem bruggeški zrezki v smetanovi omaki. Jutri bo torej pogrnjeno za štiri, za predjed pa bodo na porcelanastih kitajskih žlicah skutine žogice – kroglice. Vanje bodo zataknjeni zobotrebci z napisom Eurobasket 2013, seveda zato, da bom lahko rekla kakšno o Tony Parkerju, petem, četudi nevidnem gostu.

Zrezki v smetanovi omaki z zapečenim sirom

Za 4 osebe potrebujemo: 4 svinjske zrezke (po okoli 150 g) iz dobro uležanega mesa, sol, poper, 1 žlico moke, 40 g masla, 500 g čebule, 2 žlici olja, 250 g sladke smetane, 130 g naribane gaude

Zrezke med dvema plastema prosojne folije narahlo potolčemo ali samo dobro pritisnemo z dlanmi. Nato jih posolimo, popramo in oprašimo z moko. V ponvi segrejemo maslo. Ko zacvrči, pečemo zrezke po 3 minute na vsaki strani in jih vzamemo iz ponve. V kozici segrejemo olje in na njem zlato rumeno prepražimo nalistano čebulo. Zrezke in čebulo ohladimo. Nato v primeren pekač zložimo zrezke, nanje nadevamo čebulo in prelijemo s smetano ter damo čez noč v hladilnik. Naslednji dan potresemo jed z naribano gau­do, pekač pa damo v mrzlo pečico. Jed je gotova, ko dobi zlato rjavo skorjico. Postrežejo z ocvrtim krompirčkom ali s pirejem iz dveh tretjin krompirja in tretjine kuhanega brstičnega ohrovta.