Mama Angela je nasmejana sprejemala goste, kot je povedala, pa je bila vesela prav vseh, saj je znana po svoji gostoljubnosti.

Dvojno slavje pri Žlebedrovih

Mama Angela je minulo soboto praznovala stoletnico, edina hčerka Danica in zet Tone pa zlato poroko, zato bi takšno dvojno praznovanje morda sodilo celo v Guinnessovo knjigo rekordov.

Žlebedrov rod z Dolenjega Brda v Poljanski dolini je znan po delavnosti, poštenosti pa tudi po trdoživosti. Vse to krasi tudi mamo Angelo Stanonik, ki se je rodila 10. septembra leta 1916 očetu Blažu in mami Marijani kot enajsta od dvanajstih otrok. Imela je štiri brate in sedem sester, poleg nje pa je živa samo še pet let mlajša sestra Gabriela.

Ta se sobotne slovesnosti v rojstni vasi sicer ni udeležila, saj ji zdravje tega ni dopuščalo, zato pa so na praznovanje k Žlebedrovim prišli najbližji sorodniki, prijatelji in sosedje, ki so krepko stisnili roko mami Angeli, čestitke pa sta dobivala tudi Danica in Tone Omejc, ki sta praznovala petdeset let skupnega življenja. Takšno obletnico sta doživela tudi mama Angela in njen mož Jože, ki sta skupaj nato praznovala še 60 let poroke. Po 66 letih je ata Jože pri 97 letih umrl. Ker sta se poročila tik pred vojno, sta poleg lepih trenutkov preživela tudi precej gorja. Leto po poroki se jima je rodila hčerka Danica, s trdim delom pa sta zgradila hišo in hlev. Danica se je leta 1966 poročila s Polancovim Tonetom s Svetega Ožbolta ter povila sinove Janeza, Petra in Marjana ter hčerko Bernardo, s katerima sta imela mama Angela in ata Jože veliko veselja. Vnuk Janez in vnukinja Bernarda sta zgradila hiši blizu Žlebedrove domačije, prav otroci – pa tudi vnuki – pa so bili tisti, ki so mamo Danico in očeta Toneta prepričali, da pripravijo skupno praznovanje. Tako se je v soboto začelo z obvezno šrango ter nadaljevalo z mašnim obredom na domačiji. Mama Angela je namreč zadnja leta po zlomu kolka na vozičku in domači so presodili, da bi bila vožnja v poljansko cerkev prehud zalogaj.

»Nisem sicer uspel natančno preveriti, vendar je praznovanje, kot ga imamo danes, zagotovo nekaj edinstvenega in morda celo za Guinnessovo knjigo rekordov,« je ob čestitkah mami Angeli in zlatoporočencema povedal župnik Jože Stržaj, ki redno prihaja na obisk k Žlebedrovim. Tam je bilo v soboto še dolgo veselo, kot se spodobi, pa sta zlatoporočenca tudi zaplesala.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / nedelja, 9. julij 2017 / 11:48

Bosonogi množično na Vovar

Drugega pohoda bosonogih na Vovar se je udeležilo rekordnih 157 pohodnikov iz številnih krajev Slovenije, med njimi tudi zakonski par z Nizozemske.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...