Mama Angela je nasmejana sprejemala goste, kot je povedala, pa je bila vesela prav vseh, saj je znana po svoji gostoljubnosti.

Dvojno slavje pri Žlebedrovih

Mama Angela je minulo soboto praznovala stoletnico, edina hčerka Danica in zet Tone pa zlato poroko, zato bi takšno dvojno praznovanje morda sodilo celo v Guinnessovo knjigo rekordov.

Žlebedrov rod z Dolenjega Brda v Poljanski dolini je znan po delavnosti, poštenosti pa tudi po trdoživosti. Vse to krasi tudi mamo Angelo Stanonik, ki se je rodila 10. septembra leta 1916 očetu Blažu in mami Marijani kot enajsta od dvanajstih otrok. Imela je štiri brate in sedem sester, poleg nje pa je živa samo še pet let mlajša sestra Gabriela.

Ta se sobotne slovesnosti v rojstni vasi sicer ni udeležila, saj ji zdravje tega ni dopuščalo, zato pa so na praznovanje k Žlebedrovim prišli najbližji sorodniki, prijatelji in sosedje, ki so krepko stisnili roko mami Angeli, čestitke pa sta dobivala tudi Danica in Tone Omejc, ki sta praznovala petdeset let skupnega življenja. Takšno obletnico sta doživela tudi mama Angela in njen mož Jože, ki sta skupaj nato praznovala še 60 let poroke. Po 66 letih je ata Jože pri 97 letih umrl. Ker sta se poročila tik pred vojno, sta poleg lepih trenutkov preživela tudi precej gorja. Leto po poroki se jima je rodila hčerka Danica, s trdim delom pa sta zgradila hišo in hlev. Danica se je leta 1966 poročila s Polancovim Tonetom s Svetega Ožbolta ter povila sinove Janeza, Petra in Marjana ter hčerko Bernardo, s katerima sta imela mama Angela in ata Jože veliko veselja. Vnuk Janez in vnukinja Bernarda sta zgradila hiši blizu Žlebedrove domačije, prav otroci – pa tudi vnuki – pa so bili tisti, ki so mamo Danico in očeta Toneta prepričali, da pripravijo skupno praznovanje. Tako se je v soboto začelo z obvezno šrango ter nadaljevalo z mašnim obredom na domačiji. Mama Angela je namreč zadnja leta po zlomu kolka na vozičku in domači so presodili, da bi bila vožnja v poljansko cerkev prehud zalogaj.

»Nisem sicer uspel natančno preveriti, vendar je praznovanje, kot ga imamo danes, zagotovo nekaj edinstvenega in morda celo za Guinnessovo knjigo rekordov,« je ob čestitkah mami Angeli in zlatoporočencema povedal župnik Jože Stržaj, ki redno prihaja na obisk k Žlebedrovim. Tam je bilo v soboto še dolgo veselo, kot se spodobi, pa sta zlatoporočenca tudi zaplesala.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 2. januar 2009 / 07:00

Kranj je bil prestolnica košarke

Na minuli praznični petek so v dvorani na Planini pripravili dan slovenske moške košarke, v nabito polni dvorani pa je ekipa zahoda v spektakularni tekmi ugnala ekipo vzhoda.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...